Frekvenca X

Ob vseh potezah, ki jih odmerja nova ameriška vlada, odmeva in razburja napovedano drastično krčenje sredstev za tamkajšnjo znanost in raziskovanje. Slovenskega profesorja v Združenih državah smo vprašali o vzdušju na ameriških raziskovalnih ustanovah, pri dveh slovenskih poznavalcih znanosti pa preverjali, koliko je takšna drastična proračunska odločitev tudi simbolna poteza, kakšne bodo posledice napovedanih rezov in kako skrb vzbujajoč je vnovičen vzpon antiintelektualizma. <p><strong>Gostje:</strong></p> <p>- dr. <strong>Jure Zupan</strong>, profesor na univerzi v Cincinnatiju<br />- dr.<strong> Sašo Dolenc</strong>, urednik portala Kvarkadabra in poznavalec znanosti<br />- dr. <strong>Oto Luthar</strong>, direktor ZRC SAZU</p>

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. <p><em>Bral: Igor Velše</em></p> <p><em>Oddaja je bila posneta na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geološko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dediščino.</em></p> <p><em> </em></p>

So potovanja v času mogoča? V novi epizodi Frekvence X smo obiskali srednješolce na Ravnah na Koroškem in se s pomočjo fizike spoprijeli z vprašanjem časa in potovanj v njem. Zakaj se čas v okolici črnih lukenj popači, zakaj GPS brez Einsteinove teorije relativnosti sploh ne bi deloval in kaj je dedkov paradoks?<p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Sašo Grozdanov</strong>, fizik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</li> <li><strong>dr. Uroš Kuzman</strong>, matematik in komik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani</li> <li><strong>Jan Peteh</strong>, nekdanji študent matematike in kitarist skupine Joker Out</li> </ul> <p>Zahvaljujemo se tudi ravnatelju Gimnazije Ravne na Koroškem <strong>Dragu Benku</strong>.</p> <p><strong>Poslušaj še:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175129799">Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175131640">Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute?</a></li> </ul> <p><strong>Zapiski: </strong></p> <p><a href="https://open.spotify.com/playlist/1AfnbXrTtBWjJBcmRGMtfM?si=ypnxcu2TRnOqpZjJwK1eEQ&pi=FDKkCtgZTd-8U">Spotify playlista</a><br /><a href="https://youtube.com/playlist?list=PLqWyg_9PczDwMz0fd2SFWsjltzPqs8-yz&si=5Am-RuDeUaZGIHoT">Kotiček za dodatno raziskovanje</a></p>

Kriptovalute? Enim izziv, drugim popolna neznanka. Kako delujejo, zakaj so sploh nastale in kakšna je znanost v ozadju? Frekvenca X je tokrat obiskala mlade v Šolskem centru Celje in skupaj z njimi zagrizla v osnove finančne pismenosti. Zakaj je dobro poznati obrestno-obrestni račun in razumeti tveganje, ko govorimo o denarju?<p><strong>Gosta:</strong> </p> <ul> <li>matematičarka <strong>dr. Anja Petković Komel</strong></li> <li>finančni analitik <strong>Tilen Šarlah</strong></li> </ul> <p><strong>Sovoditelj: </strong>stand-up komik <strong>Aleš Novak</strong></p> <p>Zahvala pri organizaciji ravnatelju Gimnazije Lava <strong>Petru Juvančiču</strong>.</p> <p><strong>Poslušaj še:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175129799">Mladi na Frekvenci 1/3: Energijske pijače nas dehidrirajo, ne odžejajo, imajo negativen vpliv na spanje in tudi duševno stanje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175133492">Mladi na Frekvenci 3/3: Potovanje v času</a></li> </ul>

V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale: <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li><strong>Urška Blaznik</strong> z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica biomedicine, ukvarja se z varnostjo hrane, prehranskimi dopolnili in energijskimi pijačami.</li> <li><strong>Jana Verdnik</strong>, psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s kognitivno psihologijo, sprašuje se tudi, zakaj jemo, kako počutje in družabna omrežja vplivajo na izbor prehrane.</li> <li><strong>Ana Karin Kozjek</strong>, biokemičarka, dr. med in strokovnjakinja za športno prehrano.</li> </ul> <p><strong>Poslušaj še:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175131640">Mladi na Frekvenci 2/3: Kriptovalute?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175133492">Mladi na Frekvenci 3/3: Potovanje v času</a></li> </ul>

Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje. <p><strong>Gosti: </strong></p> <ul> <li>dr. <strong>Matej Huš</strong>, Kemijski inštitut</li> <li>dr. <strong>Jan Jona Javoršek</strong>, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS</li> <li><strong>Anton Ujčič</strong>, vodja Službe za informacijsko varnost pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo</li> </ul> <p> </p>

Jajca so izvor kar 90 odstotkov vseh organizmov na Zemlji. Skrbijo za preživetje vrst, zato lahko rečemo tudi, da so naše čaše nesmrtnosti. Zato se tokrat podajamo v neverjeten svet jajc, v katerem iščemo najstarejše, pa tudi največje, najmanjše in najbolj nenavadno. Lahko rečemo tudi, da iščemo dlako v jajcu.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Peter Trontelj</strong>, zoolog in evolucijski biolog z Oddelka za biologijo ljubljanske Biotehniške fakultete,</li> <li><strong>Urška Kačar</strong> in <span style="font-weight: 400;"><strong>Mojca Jernejc Kodrič</strong>,</span> <span style="font-weight: 400;">kustosinji v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.</span></li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.juleshoward.co.uk/">Jules Howard</a></li> <li><a href="https://www.youtube.com/watch?v=0VCoBikurPw">Epizoda Ri Science Podcast o jajcih</a></li> <li><a href="https://www.theguardian.com/science/article/2024/may/05/which-came-first-chicken-egg-evolution-science-zoology">Kokoš ali jajce?</a></li> </ul>

Letos mineva sto let od prelomnega trenutka, ko je nemški fizik Werner Heisenberg izpeljal zakone moderne kvantne fizike. Kar se je začelo kot abstraktna teorija za razlago skrivnostnih pojavov, je v desetletjih preraslo v temelje sodobnih tehnologij. Tokrat smo potovali v svet fotonov in elektronov in ta svet je precej drugačen od tega, ki smo ga vajeni in kot ga spontano razumemo. Če se nam zdi, da je v našem svetu vse obstaja na določenem mestu ob določenem času, je ta svet, kvantni svet, kot mu pravimo, zavit v meglo verjetnosti. Slišati je zapleteno … in najbrž je res kaj na tem. Frekvenca X je bila ob Kvantnem dnevu na Inštitutu Jožef Stefan, da vso to zapletenost vsaj malo razblini. <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li>dr. Lev Vidmar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,</li> <li>dr. Lara Ulčakar, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,</li> <li>dr. Anton Ramšak, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,</li> <li>dr. Andrej Zorko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko,</li> <li>dr. Rok Žitko, Institut "Jožef Stefan" in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani,</li> <li>Martin Kerin, študent Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani,</li> <li>Robert James Sunderland, arhiv na Inštitutu Nielsa Bohra,</li> <li>dr. Anton Zeilinger, Univerza na Dunaju,</li> <li>Janez Dovč, fizik, skladatelj, multiinstrumentalist,</li> <li>dr. Peter Jeglič, Institut "Jožef Stefan",</li> <li>dr. Matej Huš, Kemijski inštitut,</li> <li>Iris Ulčakar, Institut "Jožef Stefan"</li> <li>dr. Martin Rigler, Aerosol</li> </ul> Poglavja: 00:01:14 Kaj je kvantna znanost? 00:06:14 Kaj je kvantna prepletenost? 00:09:42 Kako študentje razmišljajo o kvantni fiziki? 00:15:21 Zgodovina kvantne mehanike 00:33:00 Slovarček izrazov iz kvantne fizike 00:47:30 Kaj pomeni biti fizik? 00:57:26 Uporaba kvantne fizike v glasbi 00:59:46 Eksperiment, kvantno kriptiranje in teleportacija 01:16:20 Kje se uporabljajo kvantne tehnologije? 01:25:01 Kakšna je vloga slovenskih fizikov v svetu kvantne fizike

Arheologi že dolgo niso več le žličkarji, ki iz tal pod nami izvabljajo okostnjake in zaklade. V zadnjem času ta veda doživlja skokovit napredek, saj si podaja roke z radiokarbonskimi in izotopskimi analizami ter genetskimi preiskavami, ob pomoči katerih lahko samo na osnovi prgišča prsti ugotavlja, kako so ljudje živeli pred tisočletji, kaj so jedli in kako so se gibali. V tokratni Frekvenci X potujemo v obdobje bronaste in železne dobe in se tudi vprašujemo, kaj nas lahko o spopadanju z različnimi okoljskimi in družbenimi izzivi naučijo tisti časi. <p>Naši gostje so:</p> <ul> <li>dr. <strong>Matija Črešnar</strong>, profesor arheologije kovinskih obdobij in vodja Centra za interdisciplinarne raziskave v arheologiji na Filozofski fakulteti v Ljubljani,</li> <li>dr. <strong>Christophe Snoeck</strong>, kemijski inženir in bioarheolog, raziskovalni profesor in vodja bioarheološkega laboratorija na Svobodni univerzi v Bruslju in</li> <li>dr. <strong>Philipp W. Stockhammer</strong>, profesor predzgodovinske arheologije na Univerzi Ludwiga-Maximiliana v Münchnu in so-direktor raziskovalnega centra za arheološko in naravoslovno raziskovanje starega Sredozemlja Max Planck-Harvard.</li> </ul> Poglavja: 00:01:09 Kako je bilo nad Igom nekoč? 00:03:15 Nove metode terenskega zbiranja podatkov 00:05:10 Kakšno vlogo ima ogenj za arheologe? 00:06:15 S terena v laboratorij 00:07:58 Kdo je Christophe Snoeck? 00:10:04 Kakšna je vloga analize stabilnih izotopov, na primer stroncija? Ali: Si to, kar ješ. 00:12:25 S tovrstnimi metodami pridejo do besede do zdaj nevidne plati zgodovine 00:13:41 Kaj so z novimi metodami odkrili v Novem mestu? 00:17:20 O visoki mobilnosti žensk v zgodnji bronasti dobi srednje Evrope s Philippom Stockhammerjem 00:23:33 Česa nas lahko naučijo stare kulture? 00:27:03 Solza teh žensk, ki so prihajale iz oddaljenih krajev, ne moremo izslediti Ali: O vlogi umetnosti 00:31:18 Prihodnjič pa o kvantni fiziki

V zadnjem obdobju je pozornost vzbudilo kar nekaj znanstvenih študij, ki se ukvarjajo s slabljenjem atlantske meridionalne cirkulacije. Če bi se ta ustavila, bi to v severni Evropi privedlo do drastične ohladitve. Burno razpravo je sprožila analiza Dancev Petra in Susanne Dietlevsen, brata in sestre, fizika in statističarke, ki napovedujeta, da se lahko to zgodi že sredi tega stoletja. Kaj se torej dogaja s severnoatlantsko meridionalno cirkulacijo, v Frekvenci X.<p><strong>Gost</strong>:</p> <ul> <li>prof. <a href="https://nbi.ku.dk/english/staff/?pure=en/persons/6225"><strong>Peter Ditlevsen</strong></a>, Inštitut Nielsa Bohra</li> </ul> <p> </p> <p><strong>Zapiski</strong>:</p> <ul> <li><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-023-39810-w">Članek</a> Petra in Susanne Ditlevsen iz leta 2023</li> <li><a href="https://www.realclimate.org/index.php/archives/2023/07/what-is-happening-in-the-atlantic-ocean-to-the-amoc/">Razlaga</a> Stefana Rahmstorfa</li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175035044">Lanskoletna Frekvenca</a> X z gostom Matjažem Ličerjem</li> <li><a href="https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.adk1189">Science</a> o tem, ali je AMOC pred prelomno točko</li> <li>AMOC je za zdaj - kot kaže - <a href="https://www.sciencenews.org/article/vital-ocean-florida-current-stable">stabilen</a></li> </ul> <p>Fotografija: <em>Thach Tran, Pexels</em></p> Poglavja: 00:03:12 Peter Ditlevsen o odmevnem članku iz leta 2023 00:00:01 O mehanizmu slabljenja AMOC-a in kako je to navdihnilo filmske ustvarjalce 00:05:14 Kaj je atlantska meridionalna cirkulacija in kako se razlikuje od Zalivskega toka? 00:07:12 Kakšni so trenutni trendi v moči te cirkulacije? Ali slabi? 00:12:35 Kaj bi se zgodilo, če bi se AMOC povsem ustavil? 00:15:02 AMOC v preteklih ledenih dobah 00:18:47 Ditlevsen ima veliko podpornikov, pa tudi nasprotnikov 00:22:51 Peter Ditlevsen o Grenlandiji in prelomnih točkah 00:28:59 Pa prihodnjič?

Menopavza je zadnja menstruacija v življenju žensk. V povprečju jo doživijo pri 51. letu starosti, potem pa pride obdobje pomenopavze, ki lahko zajema kar tretjino njenega življenja. A vendar je treba o tem obdobju začeti razmišljati že po 35. letu. Zakaj? Kateri so (prvi) simptomi (peri)menopavze, kaj se dogaja v ženskem telesu, ko estrogen in progesteron nihata, in kako se lahko ženske pripravijo na to obdobje? Kakšno vlogo ima prehrana, kakšno vadba? Kako nihanje hormonov vpliva na možgane in zakaj so ženske dovzetnejše za Alzheimerjevo bolezen, srčno-žilne bolezni in težave s kostmi? Predvsem pa, kakšen odnos ima družba do perimenopavze in menopavze in ali se ženske zaradi simptomov menopavze srečujejo z nerazumevanjem in diskriminacijo?<p><strong>Sogovornice:</strong></p> <ul> <li>specialistka ginekologije in porodništva <strong>Maruša Strgulc</strong>, dr. med.</li> <li><strong>Sonja Lokar</strong>, sociologinja</li> <li><strong>Maja Smole</strong>, ženska z izkušnjo menopavze</li> </ul> <p><strong>Zapiski</strong>:</p> <ul> <li>Raziskovalni projekti <a href="https://www.lisamosconi.com/projects">Lise Mosconi</a></li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/s41591-025-03564-3">Nature</a> ta mesec o povezavi menopavze z Alzheimerjevo boleznijo</li> <li>Ne 'meno-PAVZA', ampak nov <a href="https://www.oprahdaily.com/life/health/a60127361/menopause-brain-excerpt/">ZAGON</a></li> </ul> Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:00:55 Zakaj bi morale o menopavzi razmišljati že ženske pri 35. letih in kateri so prvi znaki? 00:03:06 Razlika med perimenopavzo, menopavzo in pomenopavzo 00:06:30 Kaj vpliva na dolžino perimenopavze in njen začetek? 00:10:46 Odnos družbe do menopavze in žensk v tem obdobju 00:13:44 Zakaj menopavze ne smemo enačiti s starostjo? 00:15:55 Hrana in menopavza 00:18:24 O vsestranski obremenjenosti žensk v tem obdobju 00:19:54 Ne meša se vam, to mine! 00:24:14 Ženske v menopavzi in delo – se zaradi menopavze raje umikajo? 00:29:25 Menopavza v drugih kulturah … in tudi o prehrani 00:38:29 Tveganje za srčno-žilne bolezni in druge telesne spremembe 00:43:03 Pomen telesne vadbe in pridobivanje teže 00:47:47 O povezavi menopavze in Alzheimerjeve bolezni in druge novosti v raziskavah in zdravilih 00:52:11 Kako lahko menopavzalni prehod kot družba bolje ozavestimo? 00:52:24 Pa prihodnjič?

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Camille Parmesan</strong>, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC,</li> <li><strong>dr. Matej Stopar</strong>, Kmetijski inštitut Slovenije,</li> <li><strong>dr. Danilo Bevk</strong>, Nacionalni inštitut za biologijo,</li> <li><strong>dr. Al Vrezec, </strong>Nacionalni inštitut za biologijo.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li>Akcija <a href="https://oprasevalci.si/pru-cmru/">Pru Čmru</a></li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/nature01286">Članek</a> Camille Parmesan iz leta 2003</li> </ul> <p><strong>O čem smo govorili?</strong></p> <ul> <li><strong>00'00''</strong> Opažate, da se pomlad začenja vse prej?</li> <li><strong>02'51'' </strong>Življenjski cikli rastlin in živali se spreminjajo</li> <li><strong>03'59'</strong>' Strokovnjaki za sadjarstvo o premiku pomladi</li> <li><strong>08'02'' </strong>Prelomen članek Camille Parmesan iz leta 2003</li> <li><strong>10'10'' </strong>O Camille Parmesan in njenih prvih raziskavah metuljev</li> <li><strong>13'47''</strong> O tem, kaj je razvojna past</li> <li><strong>14'32''</strong> Opraševalci in premik pomladi</li> <li><strong>16'45''</strong> Prehitevanje pomladi občutijo tudi ptice</li> <li><strong>20'15''</strong> Pomladni premik je postal eden od ključnih dokazov podnebnih sprememb</li> <li><strong>24'26'' </strong>Pa prihodnjič?</li> </ul> <p>Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman</p>

Staranje in vitalna dolgoživost sta v razvitem svetu izjemno aktualni vprašanji. Ohranjanje gibkih možganov v pozni starosti je cilj mnogih, a dobro psihofizično stanje v jeseni življenja je odvisno od zelo različnih dejavnikov. Česa se lahko naučimo od slovenskih starostnikov, v čem je skrivnost dolgoživosti japonske družbe, kakšni so preboji na področju znanosti dolgega življenja, kako bi lahko s posegi v celice podaljšali življenjsko dobo? Je večna mladost realnost ali utopija? Si je zares tudi želimo?<p>Sogovorniki:</p> <ul> <li><strong>Metka Kramar</strong>, upokojena klinična psihologinja</li> <li>Prof. dr. <strong>Kohei Watanabe</strong>, strokovnjak za gibanje</li> <li>Prof. dr. <strong>Tamara Lah Turnšek</strong>, dolgoletna direktorica NIB</li> <li>Prof. dr. <strong>Ivica Rubelj</strong>, raziskovalec dolgoživosti</li> <li>Stanovalke Doma Pod Gorco v Mariboru</li> </ul> <p>*Epizoda je v Tednu možganov nastala v sodelovanju z oddajo <a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/mozgani-na-dlani/173250662">Možgani na dlani</a> na Prvem programu Radia Slovenija.</p>

S časovne razdalje petih let iz različnih poljudno-znanstvenih vidikov analiziramo pandemijo koronavirusa. Kaj vemo danes, česar leta 2020 nismo, kako nam to lahko pride prav, česa smo se naučili iz širših družbenih posledic pandemije? <p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>Prof. <strong>George Fu Gao</strong>, kitajski virolog in imunolog</li> <li>Dr. <strong>Miša Korva</strong>, mikrobiologinja, Medicinska fakulteta v Ljubljani</li> <li>Prof. <strong>Dominic Abrams</strong>, britanski socialni psiholog</li> </ul>

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Lutz Bornmann</strong>, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu,</li> <li><strong>dr. Katharina Groß-Vogt</strong>, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu,</li> <li><strong>dr. Anka Slana Ozimič</strong>, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost,</li> <li><strong>dr. Dunja Fabjan</strong>, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab,</li> <li><strong>Urban Pompe</strong>, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan,</li> <li><strong> dr. Matevž Pesek</strong>, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://sidlab.iem.sh/project/earthsheartbeat/">Zemljin srčni utrip</a></li> <li><a href="https://soundcloud.com/user-863035618/metrics-sonification-loet-leydesdorff">Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa</a></li> <li><a href="https://blackholehunter.org/">Black Hole Hunter</a></li> <li>Podkast <a href="https://www.loudnumbers.net/">Loud Numbers</a></li> <li>Aplikacija <a href="https://twotone.io/">Two Tone</a></li> </ul> Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Danes pa o funkcijski nevrološki motnji oziroma komunikacijskem šumu v našem živčevju. Se morda spomnite zgodbe o deklici Heidi, ki v planinah prijateljici Klari čudežno pomaga, da stopi z invalidskega vozička in shodi? Po eni od teorij bi lahko Klara trpela za funkcijsko nevrološko motnjo. Za tem izrazom se skriva izjemno širok spekter simptomov, ki so posledica motenj v delovanju živčevja za razliko od motenj, ki so posledica strukturnih okvar naših možganov. Ko je v delovanju našega živčevja torej prisoten šum in gre za okvare softvera in ne hardvera. Za funkcijsko nevrološko motnjo trpijo ne tako redki ljudje, ki so bili v zgodovini pogosto deležni najrazličnejših diagnoz, od histerije do uročenosti. To so pogosto ljudje, ki so v svojih najbolj produktivnih letih, a z debelimi zdravniškimi kartotekami in ponavljajočo se zgodbo iz ordinacij, da so izvidi preiskav normalni, da je 'vse v glavi' in da naj se le izogibajo stresu. A zdaj vemo, da je zadaj več kot to, da je lahko za njihove težave kriva funkcijska nevrološka motnja. Kaj točno je to, razložimo v tokratni Frekvenci X. <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li>Klinična psihologinja <strong>Helena Lukan</strong>, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana</li> <li>Nevrolog <strong>Rok Berlot</strong>, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana</li> <li>Nevrolog <strong>Jon Stone</strong>, pionir raziskovanja funkcijske nevrološke motnje, Univerza v Edinbourgu</li> <li><strong>Nikolai Jeffs</strong>, oseba s funkcijsko nevrološko motnjo</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.youtube.com/watch?v=GXILY5HIjjw">Jon Stone</a> na YouTubeu pojasni, kaj je funkcijska nevrološka motnja</li> <li>O motnji na <a href="https://neurosymptoms.org/en/">neurosymptoms.org</a></li> <li><a href="https://www.amazon.com/Its-All-Your-Head-Imaginary/dp/0701189266"><em>It's All In Your Head</em></a>, avtorica Suzanne O'Sullivan</li> <li><a href="https://www.amazon.com/Sleeping-Beauties-Stories-Mystery-Illness/dp/1524748374/146-4778262-8198450?pd_rd_w=u9vOk&content-id=amzn1.sym.e56a2492-63c9-43e2-8ff2-0f40df559930&pf_rd_p=e56a2492-63c9-43e2-8ff2-0f40df559930&pf_rd_r=MY1SJS7HCZH62BXWQAA2&pd_rd_wg=Ty9IB&pd_rd_r=66db5cd1-c9d5-48a9-8696-4b280e66dcee&pd_rd_i=1524748374&psc=1"><em>Sleeping Beauties</em></a>, avtorica Suzanne O'Sullivan</li> </ul> <p><strong>Poglavja oddaje ali kdaj v oddaji najdeš kaj:</strong></p> <ul> <li><strong>00:25</strong> Zgodba Pauline iz knjige It's All In Your Head</li> <li><strong>02:16</strong> Kako se kaže funkcijska nevrološka motnja?</li> <li><strong>02:15</strong> Nikolai Jeffs in prvi simptomi</li> <li><strong>05:43</strong> FNM skozi zgodovino: of uročenosti do histerije</li> <li><strong>08:11</strong> Motnja v klasični literaturi</li> <li><strong>08:54</strong> Kaj vse lahko spada pod laično razumevanje psihosomatike?</li> <li><strong>10:06</strong> Kakšen je mehanizem v ozadju funkcijske nevrološke motnje?</li> <li><strong>12:32</strong> Življenje s simptomi funkcijske nevrološke motnje?</li> <li><strong>15:40</strong> Kaj sproži in kaj vzdržuje FNM?</li> <li><strong>19:15</strong> Zakaj je pomembno čim prej postaviti diagnozo?</li> <li><strong>20:06</strong> Kako nevrologi ugotovijo, ali gre za FNM?</li> <li><strong>22:11</strong> O kognitivni motnji</li> <li><strong>23:51</strong> Učinkovitost kognitivno-vedenjske terapije</li> <li><strong>27:02</strong> O napredku raziskav na tem področju</li> <li><strong>28:32</strong> O vlogi socialnih faktorjev</li> <li><strong>31:12</strong> Oseba s FNM se mora čim prej vrniti na delo</li> <li><strong>34:13</strong> Prihodnjič pa o sonifikaciji oziroma pomenu zvokov v znanosti</li> </ul>

V Frekvenci X bomo preučili tehnologijo, ki nam pomaga bolje razumeti površje Zemlje, z njo spoznavamo svojo zgodovino, zaradi nje porabimo manj škodljivih pesticidov, ob njeni pomoči bomo lahko bolj poplavno varni. Na prvi pogled povsem nepovezana področja, a skupno jim je, da pri njihovem raziskovanju uporabljamo lasersko skeniranje površja oziroma tehniko lidar. Razmislili bomo o vlogi umetne inteligence, ki je omogočila nove rabe lidarja, in se odpravili v mehiške džungle, da spoznamo praktično uporabo te tehnologije na terenu. <p><strong>Gosta:</strong></p> <p>– <strong>Nejc Dougan</strong>, geodet, soustanovitelj podjetja <a href="https://www.flai.ai/">Flai</a>, in<br />– <strong>dr. Aleš Marsetič</strong>, <a href="https://iaps.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/ales-marsetic-sl">Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC Sazu</a>.</p> <p>Povezava do <a href="https://clss.si/">testnega 3D vpogledovalnika v lidarski posnetek Slovenije</a></p> <p>Foto: Flai</p>

Ni čudovito, da prav vsak izmed nas s sabo nosi kakšen spomin, tako živ, da ga lahko prikliče v vsakem delu dneva? Lahko je le droben trenutek iz otroštva, vonj babičine kuhinje ali pa prva vožnja s kolesom. Gotovo ga imate tudi vi. Kar pomislite.<p>Ste se kdaj vprašali, kako nastajajo vaši spomini in zakaj nekateri ostanejo živi vse življenje, drugi pa zbledijo v pozabo? V tokratni Frekvenci X se podajamo v zapletene mreže naših možganov, kjer se spomini oblikujejo, spreminjajo in včasih tudi izginejo. V oddaji tudi o hipokampusu, amigdali in drugih možganskih strukturah, pa o tem, zakaj travmatične dogodke kdaj izbrišemo iz spomina in kaj se dogaja s spomini med spanjem? Z nekaj izzivi pa preizkušamo tudi lasten spomin.</p> <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li><strong>Nik Škrlec</strong>, igralec in voditelj, tudi nekdanji rekorder v citiranju decimalk števila pi</li> <li><strong>dr. Zvezdan Pirtošek</strong>, nevrolog, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana</li> <li><strong>dr. Grega Repovš, <span style="font-weight: 400;">vodja Laboratorija za kognitivno znanost, profesor na oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani</span></strong></li> <li><strong>dr. Milica Gregorič Kramberger</strong>, specialistka nevrologije, Center za kognitivne motnje, Nevrološka klinika, UKC Ljubljana </li> </ul> <p>Oddajo o vzrokih Alzheimerjeve bolezni in potencialnih zdravilih lahko najdete <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174933154">tukaj</a>.</p>

Ste kdaj zasledili, koliko zdravstvenih zapletov se v zadnjem obdobju v laičnih pogovorih pripisuje okužbam s covidom oziroma cepljenju zoper njega? Pa kaj od tega drži? V pogovoru z imunologom, pulmologom, epidemiologinjo raka in nevrologom pet let po izbruhu pandemije raziskujemo, če je raka res več, kako je z dolgotrajnim covidom, kako hitro so okrevali najhuje prizadeti in kako kaže mRNK cepivom. <p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li>dr. <strong>Rok Berlot</strong>, Klinični oddelek za bolezni živčevja v UKC Ljubljana, docent za področje nevrologija na Medicinski fakulteti v Ljubljani</li> <li>prim. mag. <strong>Matjaž Turel</strong>, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana</li> <li>dr. <strong>Vesna Zadnik</strong>, predstojnica sektorja Onkološke epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani</li> <li>dr. <strong>Alojz Ihan</strong>, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani</li> </ul> <p>Strokovna sodelavka: dr. <strong>Zarja Muršič</strong>. Bral je <strong>Igor Velše</strong>.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li>Covid pet let pozneje v <a href="https://www.science.org/content/article/covid-5-years-later-learning-pandemic-many-are-forgetting">Science</a>. </li> <li>O dolgotrajnem covidu v <a href="https://www.nature.com/articles/s41591-024-03173-6">Nature</a>. </li> <li>O dolgotrajnem covidu v <a href="https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(24)01136-X/fulltext">The Lancet</a>. </li> <li><a href="https://www.youtube.com/watch?v=xG1vmGmuf-c">SciShow</a> o povezavi covida in raka, članek v reviji <a href="https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdfdirect/10.1002/jmv.28722">Medical Virology.</a></li> <li>Prihodnost <a href="https://www.nature.com/articles/s41571-024-00902-1">mRNK cepiv</a> za zdravljenje raka, več tudi <a href="https://www.thelancet.com/journals/lanonc/article/PIIS1470-2045(22)00372-2/fulltext">tu</a>.   </li> </ul> <p><strong>Poglavja oddaje:</strong></p> <ul> <li><strong>00'00''</strong> Uvod</li> <li><strong>04'45''</strong> Davek koronavirusa</li> <li><strong>06'07''</strong> Matjaž Turel o posebnostih covida, okrevanju pljuč in pojavnosti embolij</li> <li><strong>11'13''</strong> Alojz Ihan o YouTube-gurujih in tem, zakaj zdravstvene izide tako radi pripišemo cepljenju</li> <li><strong>14'17''</strong> O dolgem covidu z Alojzom Ihanom in Rokom Berlotom</li> <li><strong>20'46''</strong> Kako virus deluje na možgane?</li> <li><strong>22'49''</strong> Tveganje za možgansko kap ob okužbi in cepljenju?</li> <li><strong>24'04''</strong> Covid in rak</li> <li><strong>25'32''</strong> Kaj so zaradi epidemije zabeležili na Registru raka?</li> <li><strong>28'30''</strong> Napredek v virusni diagnostiki</li> <li><strong>29'43''</strong> O mRNK cepivih</li> <li><strong>31'20''</strong> Sklepne misli sogovornikov</li> </ul>

V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih. <p>Sogovorniki so:</p> <p>- dr. <strong>Nada Rotovnik Kozjek</strong>, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, </p> <p>- <strong>Mia Majerr</strong>, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,</p> <p>- dr. <strong>Igor Pravst</strong>, Inštitut za nutricionistiko,</p> <p>- dr. <strong>Urška Blaznik</strong>, Nacionalni inštitut za javno zdravje in</p> <p>- dr. <strong>Tanja Varl Turk</strong>, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.</p>

Na znanstveni krožnik tokrat postavljamo prehranska dopolnila. Potrošnike bomo poskušali še enkrat opolnomočiti in predstaviti dejstva o določenih vitaminih, mineralih, maščobnih kislinah, prehranskih vlakninah, aminokislinah, algah, ki se pogosto oglašujejo, kot da nam bodo povrnili dobro počutje in morda izboljšali določena zdravstvena stanja. Govorili bomo o pasteh in prednostih jemanja določenih dopolnil, ugotavljali bomo, da več ni nujno bolje, prav tako kot tudi naravno ni nujno bolj zdravo. Spraševali se bomo tudi o pogostih negativnih stranskih učinkih jemanja prehranskih dopolnil, ustvarili bomo tudi mini slovar z razlago učinkov pogosteje uporabljenih in oglaševanih dopolnil. <p>Sogovorniki so: <br />- dr.<strong> Igor Pravst</strong> z Inštituta za nutricionistiko, <br />- dr. <strong>Urška Blaznik</strong> z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, <br />- dr. <strong>Tanja Varl Turk</strong> s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana in <br />- <strong>Andreja Mojškrc</strong> z Zdravstvenega inšpektorata.</p>

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.<p><strong>Gostje:</strong></p> <ul> <li><strong>Marko Grobelnik</strong>, Inštitut Jožef Stefan</li> <li>dr. <strong>Simon Krek</strong>, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v Ljubljani</li> <li><strong>Tomaž Savodnik</strong>, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlama</li> <li>dr. <strong>Aleksander Sadikov</strong>, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani</li> </ul> <p class="x_MsoNormal"><strong><br />Zapiski:</strong></p> <p class="x_MsoNormal">Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej <a href="https://zbiranje.povejmo.si/">spletni strani</a>. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje.</p> <p>Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite <a href="https://povejmo.si/klepet/">tu</a>.</p> <ul> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://openai.com/sora/">Sora</a></li> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://gemini.google.com/">Gemini</a></li> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://www.apolloresearch.ai/research/scheming-reasoning-evaluations">O testiranju o1</a></li> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://www.youtube.com/channel/UCUPPA6sQXxLL10VjJSJ4mag">Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca</a></li> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://www.youtube.com/watch?v=AR4dRtzFvxM">Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca</a></li> <li class="x_MsoNormal"><a href="https://notebooklm.google/">NotebookLM</a></li> </ul> <p class="x_MsoNormal"><strong>Poglavja oddaje:</strong></p> <ul> <li class="x_MsoNormal"><strong>01'40'' </strong>Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani?</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>02'52'' </strong>O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>08'42'' </strong>Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>11'10'' </strong>Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>13'15'' </strong>O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>15'00'' </strong>Prevešamo se k multimodalnim modelom</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>18'38'' </strong>Primer Gemini</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>21'10'' </strong>Bodo agenti naslednja velika stvar?</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>25'50'' </strong>Umetna inteligenca ustvarja podkaste</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>27'56'' </strong>Razmah odprtih in odprtokodnih projektov</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>29'50'' </strong>Tomaž Savodnik o svojem modelu</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>32'00'' </strong>O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>34'34''</strong> Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu?</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>35'35'' </strong>O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer?</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>38'20'' </strong>Zlorabe modelov sinteze govora</li> <li class="x_MsoNormal"><strong>40'36'' </strong>Kaj bo zaznamov

V prvi Frekvenci X v novem letu se sprehajamo skozi preteklo leto v znanosti, tehnologiji, na področju okolja in zdravja. V goste je Maja Ratej povabila štiri novinarje, ki ta področja spremljajo vsak v svojem mediju in ki so lani v slovensko medijsko orbito poslali kar nekaj odmevnih zgodb. Kot se strinjajo, potrebuješ več truda, da ovržeš zavajajočo izjavo, kot pa ga terja njena stvaritev.<p>Gostje:</p> <ul> <li><a href="https://vecer.com/avtorji/andreja-kutin-45"><strong>Andreja Kutin</strong></a>, Večer</li> <li><a href="https://n1info.si/novice/slovenija/nas-novinar-stas-zgonik-je-dobil-nagrado-drustva-novinarjev-ne-delam-si-utvar/"><strong>Staš Zgonik</strong></a>, N1</li> <li><a href="https://prvi.rtvslo.si/avtor/nina_sla%C4%8Dek"><strong>Nina Slaček</strong></a>, Prvi</li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/avtor/aljosa-masten/81800"><strong>Aljoša Masten</strong></a>, MMC</li> </ul> <p> </p> <p><em><strong>O čem smo govorili:</strong></em></p> <p><strong>00.00</strong> Uvod</p> <p><strong>2.39</strong> Delo znanstvenega novinarja v času izpopolnjenega marketinga</p> <p><strong>7.27</strong> O Staševem odmevnem dosjeju</p> <p><strong>12.49</strong> O jedrskem referendumu pri nas</p> <p><strong>18.43</strong> O izplenu COP-a 2024 in podnebnem pesimizmu</p> <p><strong>23.21</strong> O geoinženiringu</p> <p><strong>29.33</strong> O napredku umetne inteligence v letu 2024 in olimpijskih igrah v Parizu</p> <p><strong>34.20</strong> Kdo ima roko nad čipi?</p> <p><strong>37.52</strong> O Sloveniji v Esi in vesolju</p> <p><strong>42.21</strong> Musk ob Trumpu</p> <p><strong>46.12</strong> Prezasičenost neba s sateliti in ruske jedrske ambicije na nebu</p> <p><strong>49.07</strong> Smo se iz epidemije koronavirusa kaj naučili?</p> <p><strong>51.15</strong> Koga in kaj spremljati v 2025 in recept proti 'brainrot'-u?</p>

Kako sploh razmišljati o koncu sveta? Ali to pomeni konec civilizacije ali konec planeta? Bo to velik bum in potem nič več? Ali se bomo počasi, brez možnosti ročne zavore, kotalili proti prepadu? Človeška domišljija je v knjigah, filmih, radijskih igrah in vseh drugih možnih oblikah pričarala že toliko različnih koncev sveta, da je seznam skoraj neskončen. A vseeno - nekateri scenariji so precej bolj verjetni od drugih. To področje proučuje znanost o katastrofičnih tveganjih, ki ob ugotavljanju verjetnosti nekega scenarija išče tudi možnosti za njegovo preprečitev. Pogovorimo se z raziskovalcem potencialnih koncev sveta, pa tudi z dvema sogovornikoma, ki raziskujeta, kaj bi se zgodilo z naravo in ostanki civilizacije, če bi človeška vrsta nenadoma izginila. <p><strong>Gosti:</strong></p> <ul> <li>Giuseppe Dal Pra, <a href="https://www.odysseaninstitute.org/">Odyssean Institute</a> (<a href="https://www.odysseaninstitute.org/_files/ugd/cad45f_0ddb2ff8abe74792af7dc19e63fd81d2.pdf">povezava do raziskave</a>)</li> <li>Sören Faurby, <a href="https://www.gu.se/en/about/find-staff/sorenfaurby">Univerza v Göteborgu</a></li> <li><a href="https://homelands.org/team/alan-weisman/">Alan Weisman</a>, novinar in pisatelj, avtor knjige <a href="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/244773632">Svet brez nas</a></li> </ul>

Skoraj vsakogar, ki živi v Sloveniji, v življenju vsaj enkrat piči osa ali čebela, manjši odstotek ljudi pa lahko ob tem doživi hudo alergijsko reakcijo ali celo umre. Slovenski raziskovalci so prvi na svetu potrdili povezavo med genetskim ozadjem in hudimi alergijskimi reakcijami na pik ose ali čebele, zdaj pa podobno raziskujejo tudi za zdravila in hrano. Za Frekvenco X smo jih obiskali v njihovem laboratoriju na Kliniki Golnik.<p><strong>Gostje:</strong></p> <ul type="disc"> <li><span data-olk-copy-source="MessageBody">doc. dr. <strong>Peter Kopač</strong>, dr. med., specialist interne medicine ter alergologije in klinične imunologije (odrasli)</span></li> <li>izr. prof. dr. <strong>Peter Korošec</strong>, univ. dipl. biol., spec. lab. medicinske genetike</li> <li>doc. dr. <strong>Matija Rijavec</strong>, univ. dipl. mikr.</li> <li><strong>Uroš Kuzman</strong>, sicer stand-up komik in profesor na fakultetah za matematiko in fiziko v Ljubljani in matematiko in naravoslovje v Mariboru, ki ima alergijo na pik ose in čebele</li> </ul>

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.<p><strong>Sogovorniki:</strong><br /><strong>mag. Miha Pavšek</strong>, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika<br /><strong>dr. Jure Tičar</strong>, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika<br /><strong>dr. Renato Roberto Colucci</strong>, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti</p>

Tokrat v Frekvenci X sledimo Locardovemu načelu, da vsak stik povzroči sled, ki jo je možno najti. Ne preiskujemo sicer kraja zločina, ampak "sledi", ki jih za seboj pušča forenzična znanost. Namesto tega, kdo je morilec, pa iščemo odgovor na vprašanje, kaj vse zmore forenzika in kako se resničnost razlikuje od filmov in televizijskih serij.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Andrej Gerjevič</strong>, vodja Oddelka za kakovost in razvoj Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL);</span></li> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Nina Degenek</strong>, forenzična izvedenka Oddelka za biološke preiskave NFL;</span></li> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Matej Trapečar</strong>, vodja Oddelka za daktiloskopijo NFL;</span></li> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Mojca Janežič</strong>, forenzična izvedenka Oddelka za kemijske preiskave NFL</span></li> <li><span style="font-weight: 400;">in <strong>Tadej Hren</strong> iz nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.</span></li> </ul>

Tudi v Sloveniji se za otroke odločamo čedalje pozneje, pozno starševstvo ni več redkost, ampak vse pogostejša odločitev parov. Toda ključno vprašanje je, ali pri tem sodeluje tudi biologija. V aktualni Frekvenci X se sprašujemo, kakšno besedo ima pri poznem starševstvu genetika in kako je pri nas z zamrzovanjem jajčec, ki postaja v nekaterih zahodnih državah vse pogostejša praksa.<p><strong>Sogovornice:</strong></p> <ul> <li><strong>Tina Žnidaršič</strong>, oddelek za demografske statistike in življenjsko raven, Statistični urad</li> <li><strong>dr. Luca Lovrečić</strong>, Klinični inštitut za genomsko medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana</li> <li><strong>dr. Nina Jančar</strong>, vodja oddelka za zunajtelesno oploditev na ginekološki kliniki na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana</li> <li><strong>Klara Lotrič</strong>, obolela za kostnim rakom, ki si je zamrznila jajčne celice</li> </ul>

Spoznamo znanstvenike, ki delajo v laboratorijih pod zemljo. Potujemo še na južni tečaj, pa v globokomorske nižine Sredozemskega morja. Pot nadaljujemo v nekdanjem železniškem predoru Somport v Pirenejih, kjer je danes podzemni laboratorij, za konec pa obiščemo še trenutno največjega na svetu, podzemni laboratorij Gran Sasso v Italiji. Ampak zakaj sploh raziskovati iz globin Zemlje? Kaj so prednosti izoliranega okolja, ki ga obdaja neskončna odeja ledu, vode ali kamnin? <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.eldiamaslargodemivida.com/en/home/"><strong>dr. Carlos Pobes</strong></a>, fizik in <em>winter over</em> na južnem tečaju;</li> <li><strong>dr. Carla Distefano</strong>, višja raziskovalka v Nacionalnem inštitutu za nuklearno fiziko <a href="https://home.infn.it/en/">INFN</a>;</li> <li><strong>dr. Carlos Peña Garay</strong>, biolog, raziskovalec in direktor <a href="https://lsc-canfranc.es/en/home-2/">laboratorija Canfranc</a>;</li> <li><strong>dr. Ezio Previtali</strong>, raziskovalec nevtrinov in temne snovi, direktor Nacionalnega laboratorija <a href="https://www.lngs.infn.it/en/lngs-overview">Gran Sasso</a>;</li> <li><strong>dr. Marcello Messina</strong>, raziskovalec temne snovi v Nacionalnem laboratoriju Gran Sasso. </li> </ul> <p><strong>Strokovni sodelavec:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.fmf.uni-lj.si/sl/imenik/124/krizan-peter/"><strong>prof. dr. Peter Križan</strong></a>, Fakulteta za matematiko in fiziko ter Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. </li> </ul> <p><em>V oddaji berejo še Igor Velše, Jan Grilc, Maja Ratej, Tadej Košmrlj, Nejc Jemec in Miha Švalj.</em></p>

Na rehabilitaciji v Sloveniji sta mladostnika iz Gaze, ki sta bila huda poškodovana ob napadih z brezpilotniki. Moderno vojskovanje, ki ga poganjata umetna inteligenca in avtonomno orožje, je dodatno kruto, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo nove moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije na svetovnih bojiščih? Pod drobnogled smo vzeli tudi primere, ko metapodatkovna analiza ni zanesljiva pri izbiranju tarč in kako tehnologije postanejo izgovor pri prevzemanju odgovornosti. <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Vasja Badalič</strong>, raziskovalec učinka vojn na Inštitutu za kriminologijo,</li> <li><strong>dr. Robert Lattif</strong>, upokojeni generalmajor ameriške vojske, profesor na Univerzi Notre Dame ter</li> <li><strong>prof. Marko Peljhan</strong>, raziskovalec, konceptualni umetnik, direktor transdisciplinarnega laboratorija SYSTEMICS (UCSB), soustanovitelj podjetja C-ASTRAL, kjer razvijajo drone.</li> </ul> <p><em>Poslušajte tudi prvi del: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175081745">Vojne 20.24: Droni na bojiščih</a>.</em></p>

Moderno bojevanje se je ob aktualnih vojnah močno spremenilo, hkrati pa se ob nejasni regulaciji odpirajo dodatne moralne, etične in pravne dileme. Kaj še lahko prinese razvoj tehnologije, kako je z avtonomnim orožjem? Pod drobnogled najprej jemljemo brezpilotne letalnike oziroma drone, ki zelo spreminjajo razmere in taktike na bojiščih. <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><a href="https://ecfr.eu/profile/ulrike_esther_franke/"><strong>dr. Ulrike Franke</strong></a>, Evropski svet za zunanje odnose;</li> <li><strong>dr. Uroš Svete</strong>, direktor <a href="https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-informacijsko-varnost/">Urada vlade za informacijsko varnost</a>;</li> <li><strong>prof. Marko Peljhan</strong>, raziskovalec, konceptualni umetnik, direktor transdisciplinarnega laboratorija SYSTEMICS (UCSB), soustanovitelj podjetja C-ASTRAL;</li> <li><strong>Matej Meglič</strong> in<strong> Tomaž Plešec</strong>, vodilna v slovenskem proizvajalcu dronov ElevonX;</li> <li><strong>Robert Verlič</strong> in<strong> Janez Nebec</strong>, poznavalca brezpilotnikov.</li> </ul> <p><em>Poslušajte tudi drugi del: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175084782">Vojne 20.24: Ko ubijajo algoritmi</a>.</em></p>

V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.<p>Sogovorniki: </p> <ul> <li><strong>Andrej Kavčič</strong>, vodja za nuklearno gorivo in sredico, NEK </li> <li><strong>Peter Jan</strong>, vodja projektnih sprememb, NEK</li> <li><strong>Ida Jerele Novak</strong>, odnosi z javnostmi, NEK </li> </ul>

Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.

V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.<p><em><strong>7. oktobra 2024</strong> vsi ljubitelji avdia vabljeni na <strong>Avdiofestival</strong> v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 70 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na <a href="https://www.avdiofestival.si/program">POVEZAVI</a>.</em></p>

Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis. <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.<p>V predzadnjem delu Xkurzije še ne diši po jeseni, ampak po borovcih, travi, prsti, konjskem znoju, smodniku, kisu in dimu. Smo namreč na obisku v <a href="https://hslab.fkkt.uni-lj.si/">laboratoriju</a>, v katerem ves čas brni, kjer v hladilniku najdemo kupe papirja, poleg hladilnika pa škatlo, polno starih plastičnih igrač. Po njem nas vodijo kemiki <strong>dr. Matija Strlič</strong>, <strong>dr. Tjaša Rijavec</strong> in <strong>Emma Paolin</strong>.</p> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?<p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu. <p><strong>Vodička po mineralnih vrelcih in mofetah:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Nina Rman</strong> z oddelka za hidrogeologijo in podzemne vode na <a href="https://www.geo-zs.si/">Geološkem zavodu Slovenije</a>.</span></li> </ul> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju. <p>V <a href="https://lspo.feri.um.si/">laboratoriju za sistemsko programsko opremo</a> na <a href="https://feri.um.si/">Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru</a>, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. <strong>Aleš Holobar</strong>, s sodelavcema <strong>Matejem Krambergerjem</strong> in <strong>Tanjo Botić</strong>. Od mišičnih krčev, ki so še predobro znani nam vsem, pa vse tja do krmiljenja bionskih rok. O vsem tem govorimo v Frekvenci X.</p> <p>*Laboratorij za sistemsko programsko opremo se napaja tudi iz evropskih sredstev. Eden izmed uspešnejših projektov nosi naslov <a href="https://www.hybridneuro.feri.um.si/">Hybrid Neuro</a>, pri njem pa poleg Univerze v Mariboru sodeluje tudi konzorcij mednarodnih partnerjev, ki so vodilni na področju nevronskih vmesnikov. V sklopu projekta bodo številni mladi raziskovalci pridobili svoje doktorate, s pomočjo teh finančnih sredstev pa na fakulteti tudi ozaveščajo publiko in druge raziskovalce s tega področja.</p> <p> </p> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.<p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.<p>In v dve izmed njih smo se za poletno edicijo oddaje pred kratkim odpravili z netopiroslovcem <strong>Primožem Presetnikom</strong> iz Centra za kartografijo flore in favne.</p> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> </ul>

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175023168">Človeška napaka</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175006840">Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175046139">Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174999767">Nevarni odmerki nenevarnih snovi</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175014800">Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175028380">Nevidni svet predorov</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175047852">Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175036536">Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175033515">Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175049553">Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175018264">Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175024958">Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175031769">Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174994774">Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175041248">Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175035044">Oceani: Pregreti modri motor planeta</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več? <p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Andrej Hrabar</strong>, direktor urada za letalsko meteorologijo Agencije za okolje;</span></li> <li><strong>Andrej Grebenšek</strong>, nekdanji pilot, nadzornik letalskega prometa in predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo.</li> </ul>

Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki. <p><em>Foto: Bulgarian Antarctic Institute</em></p>

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.<p><span style="font-weight: 400;">Sogovorniki:</span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Gabrijela Kalčikova</strong>, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Andrej Kržan</strong>, Kemijski inštitut,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Jože Gregorič</strong>, Javno podjetje VOKA SNAGA,<br /></span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Boštjan Okorn</strong>, Zveza potrošnikov Slovenije,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Damijan Šavron</strong> in <strong>Sašo Šenk</strong> iz podjetja Itos.</span></li> </ul> <p>Poudarke iz oddaje lahko preberete tudi v <a href="https://www.rtvslo.si/okolje/plastenka-tako-prirocna-tako-pogubna/712070">članku na MMC</a>.</p> <p><span style="font-weight: 400;">Zapiski: </span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://www.zps.si/novice/zavajajoce-ozelenjevanje-plastenk-2023-11-09">Zeleno zavajanje</a> na plastenkah</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://collections.unu.edu/view/UNU:9106">Poročilo</a> Univerze Združenih narodov</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://ebm.si/prispevki/koliko-plastenk-je-v-sloveniji-lahko-bi-vedeli-do-kosa-natancno">Koliko</a> plastenk je v Sloveniji</span></p>

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.<p><strong>Sogovornik:</strong></p> <ul> <li><strong>prof. dr. Roman Kuhar</strong>, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. </li> </ul>