Pisani travniki izginjajo, vedno več je zelenih puščav

Slovenija je ena izmed biotskih vročih točk Evrope. Kako tudi ne, ko pa naše ozemlje leži na stičišču alpske, panonske, dinarske in sredozemske biogeografske regije, zato ga zaznamujejo razgiban relief, raznovrstna kamninska podlaga ter pestre talne in podnebne razmere. Tik pred koncem maja, ko nam travniki zunaj kažejo svoj najbolj bujen obraz, se v Frekvenci X sprašujemo, zakaj so ti tako zelo pomembni za ohranjanje biotske pestrosti in kako se razlikujejo od tako imenovanih zelenih puščav. Obiskali smo nekaj rajskih travniških kotičkov na biosfernih območjih Julijskih Alp, Krasa in Kozjanskega in Obsotelja in za tokratno Frekvenco X spisali pravo senzorno razglednico z njih. <p><em>Bral: Igor Vel&scaron;e</em></p> <p><em>Oddaja je bila posneta&nbsp;na biosfernih območjih Slovenije. V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvr&scaron;čena &scaron;tiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. To so geolo&scaron;ko, klimatsko in tudi kulturno raznolika območja, skupna pa so jim bogastvo biotske raznovrstnosti in navdihujoče prepletanje naravnih vrednot s kulturno dedi&scaron;čino.</em></p> <p><em>&nbsp;</em></p>