Frekvenca X

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.<p><em>Gostja</em>: psihiatrinja in avtorica uspešnice <a href="https://www.felix.si/produkt/dopaminska-omama/"><em>Dopaminska omama</em></a> <strong>Anna Lembke</strong>, <a href="https://med.stanford.edu/profiles/anna-lembke">profesorica</a> na Univerzi Stanford</p> <p>V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru <strong>Živa Šuta</strong>, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.</p> <p><em>Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše. </em></p> <p>Vir fotografije: Osebni arhiv</p> Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo? 00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga 00:17:57 Kaj je dopamin? 00:20:27 Kako se razvije toleranca? 00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev" 00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti 00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje. 00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. <p><em>Gostja:</em></p> <p>Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. <strong>Marija Pfeifer</strong></p> <p><em>Zapiski:</em><br /><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/vroci-mikrofon/584/175059943">Vroči mikrofon</a> o Ozempicu</p> <p><br />V <strong>Xpertizi</strong> (odf 26' 25'' naprej) je gostja <strong>Urška Janjoš</strong>, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne.</p> Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku? 00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ! 00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati? 00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči. 00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina? 00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo. 00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo." 00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli? 00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost? 00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito? 00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva 00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil 00:25:45 Kaj pa prihodnjič? 00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. <p><em>Gosta:</em></p> <ul> <li>Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju <strong>Aljoša Masten</strong></li> <li>Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. <strong>Tomaž Zwitter</strong></li> </ul> <p>V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer <a href="https://www.youtube.com/watch?v=9mq_lb_SmKE">tiste</a> septembra lani, letošnje <a href="https://www.youtube.com/watch?v=SpMMAdqMGWA">marčne</a> in konference na <a href="https://www.youtube.com/watch?v=yIlTwwJv1Ac">predvečer</a> objave oddaje. </p> <p>V Xpertizi (39'10'') gostuje <strong>Marcell Gyurkač</strong> iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko. </p> <p><em>Vir fotografije:</em> Nasa</p> Poglavja: 00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna? 00:09:14 O članih tokratne misije 00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije 00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije? 00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS 00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III? 00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so? 00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat 00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen 00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom? 00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 2026 00:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden? 00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač 00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. <p><a href="https://prvi.rtvslo.si/podkast/mozgani-na-dlani/173250662/175207293"><strong>Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov</strong></a></p>

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X. <p><em>Gostje:</em></p> <ul> <li>dr. <strong>Damjana Rozman</strong>, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani</li> <li>dr. <strong>Mojca Kržan</strong>, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani</li> <li>dr. <strong>Leon Meglič</strong>, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič</li> <li>dr. <strong>Madlen Matz-Soja</strong>, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu</li> </ul> <p><em>Brala sta Maja Moll in Igor Velše. </em></p> <p>V <strong>Xpertizi</strong> (32'50'') se predstavlja <strong>Ana Lampret</strong>, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.</p> Poglavja: 00:01:22 Afera 'Talidomid' 00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah 00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo? 00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol? 00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo 00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika 00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost 00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi 00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil? 00:23:09 Zagata z nosečnicami 00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret 00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?<p><strong>Gostje:</strong><br />– strokovni sodelavec <strong>dr. Tomaž Zwitter</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani<br />– <strong>dr. Janez Kos</strong>, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani<br />– <strong>Alok Jha</strong>, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist<br />– <strong>dr. Nina Gunde Cimerman</strong>, Biotehniška fakulteta v Ljubljani<br />– <strong>dr. Irena Debeljak</strong>, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU</p> <p>V Xpertizi se predstavi <span style="font-weight: 400;"><strong>Luka Petravič</strong>, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje.</span></p> Poglavja: 00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič? 00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca 00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje 00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode 00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič 00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih 00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom. <p><em>Gostja:</em> <strong>Parmy Olson</strong>, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige '<em>Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet</em>'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi <a href="https://www.bukla.si/umco/prevlada.html">v slovenskem jeziku</a>.</p> <p>V<em> Xpertizi</em> (39:31) se predstavlja <strong>Anita Bolčevič</strong>, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.</p> <p>Prevode je brala: Eva Longyka Marušič.</p> <p><em>Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha</em></p> <p> </p> <p> </p> Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji 00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis 00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft 00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska? 00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks 00:17:45 Kitajska noče zaostajati 00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence 00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna? 00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso? 00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju 00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje 00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič

Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja. <p>Izseki iz oddaj:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175061596">O športni statistiki s Slavkom Jeričem</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175168629">O mitohondrijih</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175103231">O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175086927">O moči stiska naših pesti</a></li> </ul>

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. <p><em>Gostje:</em></p> <ul> <li>izr. prof. dr. <strong>Matjaž Fležar</strong>, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik</li> <li>asist. <strong>Lana Blinc</strong>, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani</li> <li>dr. <strong>Tina Košir</strong>, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami</li> </ul> <p>V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja <strong>Neja Bizjak Štrus</strong> z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike. </p> Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji? 00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej. 00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj? 00:10:51 Ondinino prekletstvo 00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj? 00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate 00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu 00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom 00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa? 00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom 00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje 00:32:21 Dihanje in bolečina 00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas 00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?<p>Sogovorniki:</p> <ul> <li><strong>Jure Bedenk</strong>, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,</li> <li><strong>Adam Weymouth</strong>, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar, </li> <li><strong>Sašo Dolenc</strong>, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,</li> <li>študentke in študenti ekologije.</li> </ul> <p>V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja <strong>Rok Friš</strong>, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.</p> Poglavja: 00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi 00:05:34 Reportaža z Blok 00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu 00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca 00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja.<p>Sogovorniki:</p> <ul> <li>gozdarka in matematičarka <strong>Marija Jakopin</strong>, upravljavka gozda pri Grosupljem,</li> <li>okoljski aktivist in publicist <strong>George Monbiot</strong>, kolumnist časnika The Guardian,</li> <li>fizik in filozof <strong>Sašo Dolenc</strong>, strokovni sodelavec Frekvence X,</li> <li>študentke in študenti ekologije.</li> </ul> <p>V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja <strong>Živa Krajnc</strong>, mlada raziskovalka s Filozofske fakultete v Mariboru, ki se ukvarja s psihologijo prehranjevanja.</p> Poglavja: 00:02:04 Sašo Dolenc o gozdu kot vrtu in drevesih kot laseh 00:04:50 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z naravo 00:07:47 Reportaža iz gozda v okolici Grosupljega 00:14:15 Marija Jakopin: Sekati ali ne sekati? 00:24:02 George Monbiot o Sloveniji, podivljanju, sonaravnem upravljanju 00:35:48 Mladi o prihodnosti naše narave 00:40:08 Xpertiza: Živa Krajnc, psihologija prehranjevanja

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev. <div class="x14z9mp xat24cr x1lziwak x1vvkbs xtlvy1s x126k92a"> <div dir="auto">Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate <a href="https://www.youtube.com/live/HgbKTfeAres">tukaj</a>.</div> <div dir="auto"> </div> <div dir="auto"> </div> </div> <div class="x14z9mp xat24cr x1lziwak x1vvkbs xtlvy1s x126k92a"> <div dir="auto">Avtor fotografije: Jure Makovec/STA</div> </div> <p> </p>

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. <p><strong><em>Gosti oddaje so: </em></strong></p> <ul> <li>mikrobiologinja <strong>dr. Maja Rupnik</strong> z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru,</li> <li>mikrobiolog <strong>dr. Blaž Stres</strong> s Kemijskega inštituta v Ljubljani in</li> <li>magistrica nutricionistike <strong>Ajda Strnad</strong>.</li> </ul> <p><em><strong>Š</strong><strong>tudije na področju mikrobiote in vpliva na možgane: </strong></em></p> <ul style="list-style-type: circle;"> <li><a href="https://www.nature.com/articles/s41598-024-77473-9">Povezava</a> med črevesjem in duševnim zdravjem</li> <li>Boljša hrana je <a href="(https:/www.nature.com/articles/s41586-022-05525-z)">motivacija</a> za večjo telesno aktivnost</li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/s41467-025-63473-4">Mikroorganizem</a> v črevesju lahko vpliva na razvoj nevrodegenerativnih bolezni</li> </ul> <p>V rubriki Xpertiza (od 00:28:33) se predstavlja <strong>Mihael Boštjan Končar, </strong>raziskovalec in asistent s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.</p> Poglavja: 00:02:12 Kaj je mikrobiota? 00:04:45 Imunski sistem je tudi v črevesju 00:05:57 Vpliv hrane in gibanja na duševno zdravje 00:10:46 Raziskave na področju povezave mikrobiota-črevesje-možgani 00:14:44 Kaj jesti za zdrave možgane 00:19:17 Prehrana, ki naj ne postane še en stresni faktor 00:22:18 Je kava dobra za našo mikrobioto? 00:23:15 Probiotiki - rešitev ali le kratkoročna potuha? 00:25:23 Fekalna transplantacija 00:28:33 Xpertiza: Mihael Boštjan Končar 00:03:39 Škodljivi in neškodljivi mikroorganizmi v telesu 00:26:20 Prihodnost raziskovanja na področju mikrobiote

Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Andreja Avsec</strong> z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete</span></strong></li> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Tjaša Zajc</strong>, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva</span></li> <li><strong>dr. Gregor Geršak</strong> z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko</li> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Andreja Pšeničny</strong>, psihologinja in psihoterapevtka</span></li> </ul> <p><span style="font-weight: 400;">V rubriki <strong>Xpertiza</strong> (od 00:35:54) se predstavlja <strong>Mojca Suhovršnik</strong>, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja.</span></p> Poglavja: 00:01:58 Novosti in trendi na trgu merilcev 00:06:09 Možgansko-računalniški vmesniki 00:08:33 Na svetu ni merilne naprave, ki nima napake. 00:09:33 Kaj vse merijo naprave in kako zanesljive so? 00:18:22 Umetna inteligenca 00:22:13 Samokvantificiranje ... zakaj? 00:26:30 Samokvantificiranje in narcisizem 00:35:54 Xpertiza: Mojca Suhovršnik 00:31:32 Kako vemo, da imamo težavo, in kako jo rešimo?