Frekvenca X

Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?<p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu. <p><strong>Vodička po mineralnih vrelcih in mofetah:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Nina Rman</strong> z oddelka za hidrogeologijo in podzemne vode na <a href="https://www.geo-zs.si/">Geološkem zavodu Slovenije</a>.</span></li> </ul> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju. <p>V <a href="https://lspo.feri.um.si/">laboratoriju za sistemsko programsko opremo</a> na <a href="https://feri.um.si/">Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru</a>, ki velja za enega vodilnih v svetu na tem področju, nas je pozdravil dr. <strong>Aleš Holobar</strong>, s sodelavcema <strong>Matejem Krambergerjem</strong> in <strong>Tanjo Botić</strong>. Od mišičnih krčev, ki so še predobro znani nam vsem, pa vse tja do krmiljenja bionskih rok. O vsem tem govorimo v Frekvenci X.</p> <p>*Laboratorij za sistemsko programsko opremo se napaja tudi iz evropskih sredstev. Eden izmed uspešnejših projektov nosi naslov <a href="https://www.hybridneuro.feri.um.si/">Hybrid Neuro</a>, pri njem pa poleg Univerze v Mariboru sodeluje tudi konzorcij mednarodnih partnerjev, ki so vodilni na področju nevronskih vmesnikov. V sklopu projekta bodo številni mladi raziskovalci pridobili svoje doktorate, s pomočjo teh finančnih sredstev pa na fakulteti tudi ozaveščajo publiko in druge raziskovalce s tega področja.</p> <p> </p> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.<p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175065946">Na lovu za netopirji v turjaških cerkvah</a></li> </ul>

Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.<p>In v dve izmed njih smo se za poletno edicijo oddaje pred kratkim odpravili z netopiroslovcem <strong>Primožem Presetnikom</strong> iz Centra za kartografijo flore in favne.</p> <p><strong>Poslušajte še: </strong></p> <ul> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175067103">Čmrlji so pri opraševanju cvetov do štirikrat hitrejši od medonosnih čebel</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175068531">Meritve mišic in možganov v različnih okoljih</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175069824">Med mineralnimi vrelci in mofetami po Ščavniški dolini</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175071667">Geografsko kolesarjenje po Ljubljani</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175073217">Laboratorij dediščinske znanosti</a></li> <li>Xkurzija: <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175074866">Zakaj Noetova barka ne bi delovala?</a></li> </ul>

Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175023168">Človeška napaka</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175006840">Sindrom prevaranta kot konstrukt sodobne družbe</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175046139">Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174999767">Nevarni odmerki nenevarnih snovi</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175014800">Prehranski Frankenstein: Skrajno predelana hrana</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175028380">Nevidni svet predorov</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175047852">Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175036536">Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175033515">Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175049553">Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175018264">Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175024958">Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175031769">Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174994774">Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175041248">Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175035044">Oceani: Pregreti modri motor planeta</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več? <p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Andrej Hrabar</strong>, direktor urada za letalsko meteorologijo Agencije za okolje;</span></li> <li><strong>Andrej Grebenšek</strong>, nekdanji pilot, nadzornik letalskega prometa in predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo.</li> </ul>

Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki. <p><em>Foto: Bulgarian Antarctic Institute</em></p>

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.<p><span style="font-weight: 400;">Sogovorniki:</span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Gabrijela Kalčikova</strong>, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Andrej Kržan</strong>, Kemijski inštitut,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Jože Gregorič</strong>, Javno podjetje VOKA SNAGA,<br /></span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Boštjan Okorn</strong>, Zveza potrošnikov Slovenije,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Damijan Šavron</strong> in <strong>Sašo Šenk</strong> iz podjetja Itos.</span></li> </ul> <p>Poudarke iz oddaje lahko preberete tudi v <a href="https://www.rtvslo.si/okolje/plastenka-tako-prirocna-tako-pogubna/712070">članku na MMC</a>.</p> <p><span style="font-weight: 400;">Zapiski: </span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://www.zps.si/novice/zavajajoce-ozelenjevanje-plastenk-2023-11-09">Zeleno zavajanje</a> na plastenkah</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://collections.unu.edu/view/UNU:9106">Poročilo</a> Univerze Združenih narodov</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://ebm.si/prispevki/koliko-plastenk-je-v-sloveniji-lahko-bi-vedeli-do-kosa-natancno">Koliko</a> plastenk je v Sloveniji</span></p>

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.<p><strong>Sogovornik:</strong></p> <ul> <li><strong>prof. dr. Roman Kuhar</strong>, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. </li> </ul>

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>prof. dr. Tomaž Zwitter</strong>, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;</span></li> <li><strong>dr. Bojan Ambrožič</strong>, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;</li> <li><strong>dr. Miha Jeršek</strong>, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.</li> </ul>

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li>filozof <strong>Peter Singer</strong>, duhovni oče učinkovitega altruizma</li> <li>socialna psihologinja <strong>Hana Hawlina</strong>, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani</li> <li>psiholog <strong>Mark Bračič</strong>, Filozofska fakulteta v Ljubljani</li> </ul>

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <p>dr. <strong>Nataša Karas Kuželički</strong>, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research</p> <p>dr. <strong>Andrej Ule</strong>, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti</p> <p> </p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t828472"><em>Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal</em></a></li> <li><em><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00976-y">Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results</a></em></li> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t827916"><em>Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto</em></a></li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00716-2"><em>Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab</em></a></li> <li><em><a href="https://media.nature.com/original/magazine-assets/d41586-024-00976-y/26947600">Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru</a></em></li> <li><em><a href="http://retractiondatabase.org/RetractionSearch.aspx">Tukaj lahko najdete umaknjenje članke</a></em></li> <li><a href="https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-otrok-spocetih-iz-medvojnih-posilstev-in-karmen-erjavec.html"><em>Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki</em></a></li> </ul> <p>Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja <a href="https://n1info.si/poglobljeno/detektivka-z-ostrim-pogledom-ki-razkriva-zlocine-v-znanosti/"><em>Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti</em></a>, avtorica <strong>Lea Udovč</strong>, rubrika <strong>Poglobljeno</strong> na portalu<strong> N1</strong>, 24. 7. 2022.</p> <p><em>Bere Lidija Hartman. </em></p>

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.<p><strong>Gostje oddaje so bili:</strong><span style="font-weight: 400;"><br /></span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Matjaž Gregorič</strong>, evolucijski biolog, ZRC SAZU;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Gregor Belušič</strong>, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Jurij Bajc</strong>, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.</span></li> </ul> <p><strong>Poseben gost: </strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Brane Vižintin</strong>, Lutkovno gledališče Ljubljana.</span></li> </ul> <p><em><strong><span style="font-weight: 400;">Bral je Igor Velše.</span></strong></em></p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><em><strong><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Celotno oddajo poslušajte tukaj </a></span></strong></em></li> </ul>