Frekvenca X

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>prof. dr. Tomaž Zwitter</strong>, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;</span></li> <li><strong>dr. Bojan Ambrožič</strong>, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;</li> <li><strong>dr. Miha Jeršek</strong>, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.</li> </ul>

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li>filozof <strong>Peter Singer</strong>, duhovni oče učinkovitega altruizma</li> <li>socialna psihologinja <strong>Hana Hawlina</strong>, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani</li> <li>psiholog <strong>Mark Bračič</strong>, Filozofska fakulteta v Ljubljani</li> </ul>

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <p>dr. <strong>Nataša Karas Kuželički</strong>, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research</p> <p>dr. <strong>Andrej Ule</strong>, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti</p> <p> </p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t828472"><em>Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal</em></a></li> <li><em><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00976-y">Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results</a></em></li> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t827916"><em>Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto</em></a></li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00716-2"><em>Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab</em></a></li> <li><em><a href="https://media.nature.com/original/magazine-assets/d41586-024-00976-y/26947600">Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru</a></em></li> <li><em><a href="http://retractiondatabase.org/RetractionSearch.aspx">Tukaj lahko najdete umaknjenje članke</a></em></li> <li><a href="https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-otrok-spocetih-iz-medvojnih-posilstev-in-karmen-erjavec.html"><em>Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki</em></a></li> </ul> <p>Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja <a href="https://n1info.si/poglobljeno/detektivka-z-ostrim-pogledom-ki-razkriva-zlocine-v-znanosti/"><em>Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti</em></a>, avtorica <strong>Lea Udovč</strong>, rubrika <strong>Poglobljeno</strong> na portalu<strong> N1</strong>, 24. 7. 2022.</p> <p><em>Bere Lidija Hartman. </em></p>

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.<p><strong>Gostje oddaje so bili:</strong><span style="font-weight: 400;"><br /></span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Matjaž Gregorič</strong>, evolucijski biolog, ZRC SAZU;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Gregor Belušič</strong>, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Jurij Bajc</strong>, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.</span></li> </ul> <p><strong>Poseben gost: </strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Brane Vižintin</strong>, Lutkovno gledališče Ljubljana.</span></li> </ul> <p><em><strong><span style="font-weight: 400;">Bral je Igor Velše.</span></strong></em></p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><em><strong><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Celotno oddajo poslušajte tukaj </a></span></strong></em></li> </ul>