Frekvenca X

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175036536">Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175033515">Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175049553">Mentor leta dr. Roman Kuhar in pregled znanosti v maju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175018264">Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175056032">Znanstveno leto na Valu, 1. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175024958">Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175031769">Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/174994774">Vinska mušica - drobna junakinja, ki tlakuje pot genetiki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175041248">Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175035044">Oceani: Pregreti modri motor planeta</a></li> </ul> <p><strong>Serija:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175058622">Znanstveno leto na Valu, 2. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175059021">Znanstveno leto na Valu, 3. del</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175060339">Znanstveno leto na Valu, 4. del</a></li> </ul>

Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več? <p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Andrej Hrabar</strong>, direktor urada za letalsko meteorologijo Agencije za okolje;</span></li> <li><strong>Andrej Grebenšek</strong>, nekdanji pilot, nadzornik letalskega prometa in predavatelj na ljubljanski fakulteti za strojništvo.</li> </ul>

Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki. <p><em>Foto: Bulgarian Antarctic Institute</em></p>

Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.<p><span style="font-weight: 400;">Sogovorniki:</span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Gabrijela Kalčikova</strong>, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">dr. <strong>Andrej Kržan</strong>, Kemijski inštitut,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Jože Gregorič</strong>, Javno podjetje VOKA SNAGA,<br /></span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Boštjan Okorn</strong>, Zveza potrošnikov Slovenije,</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Damijan Šavron</strong> in <strong>Sašo Šenk</strong> iz podjetja Itos.</span></li> </ul> <p>Poudarke iz oddaje lahko preberete tudi v <a href="https://www.rtvslo.si/okolje/plastenka-tako-prirocna-tako-pogubna/712070">članku na MMC</a>.</p> <p><span style="font-weight: 400;">Zapiski: </span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://www.zps.si/novice/zavajajoce-ozelenjevanje-plastenk-2023-11-09">Zeleno zavajanje</a> na plastenkah</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://collections.unu.edu/view/UNU:9106">Poročilo</a> Univerze Združenih narodov</span></p> <p><span style="font-weight: 400;"><a href="https://ebm.si/prispevki/koliko-plastenk-je-v-sloveniji-lahko-bi-vedeli-do-kosa-natancno">Koliko</a> plastenk je v Sloveniji</span></p>

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.<p><strong>Sogovornik:</strong></p> <ul> <li><strong>prof. dr. Roman Kuhar</strong>, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. </li> </ul>

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>prof. dr. Tomaž Zwitter</strong>, strokovni sodelavec Frekvence X, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani;</span></li> <li><strong>dr. Bojan Ambrožič</strong>, geolog, Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije;</li> <li><strong>dr. Miha Jeršek</strong>, geolog in direktor Prirodoslovnega muzeja Slovenije.</li> </ul>

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li>filozof <strong>Peter Singer</strong>, duhovni oče učinkovitega altruizma</li> <li>socialna psihologinja <strong>Hana Hawlina</strong>, Inštitut za kriminologijo pri PF v Ljubljani</li> <li>psiholog <strong>Mark Bračič</strong>, Filozofska fakulteta v Ljubljani</li> </ul>

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <p>dr. <strong>Nataša Karas Kuželički</strong>, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research</p> <p>dr. <strong>Andrej Ule</strong>, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti</p> <p> </p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t828472"><em>Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal</em></a></li> <li><em><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00976-y">Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results</a></em></li> <li><a href="https://slo-tech.com/novice/t827916"><em>Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto</em></a></li> <li><a href="https://www.nature.com/articles/d41586-024-00716-2"><em>Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab</em></a></li> <li><em><a href="https://media.nature.com/original/magazine-assets/d41586-024-00976-y/26947600">Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru</a></em></li> <li><em><a href="http://retractiondatabase.org/RetractionSearch.aspx">Tukaj lahko najdete umaknjenje članke</a></em></li> <li><a href="https://www.24ur.com/novice/slovenija/zgodbe-otrok-spocetih-iz-medvojnih-posilstev-in-karmen-erjavec.html"><em>Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki</em></a></li> </ul> <p>Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja <a href="https://n1info.si/poglobljeno/detektivka-z-ostrim-pogledom-ki-razkriva-zlocine-v-znanosti/"><em>Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti</em></a>, avtorica <strong>Lea Udovč</strong>, rubrika <strong>Poglobljeno</strong> na portalu<strong> N1</strong>, 24. 7. 2022.</p> <p><em>Bere Lidija Hartman. </em></p>

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.<p><strong>Gostje oddaje so bili:</strong><span style="font-weight: 400;"><br /></span></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Matjaž Gregorič</strong>, evolucijski biolog, ZRC SAZU;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Gregor Belušič</strong>, biolog in fiziolog, Biotehniška fakulteta univerze v Ljubljani;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Jurij Bajc</strong>, fizik, Pedagoška fakulteta univerze v Ljubljani.</span></li> </ul> <p><strong>Poseben gost: </strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><strong>Brane Vižintin</strong>, Lutkovno gledališče Ljubljana.</span></li> </ul> <p><em><strong><span style="font-weight: 400;">Bral je Igor Velše.</span></strong></em></p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><em><strong><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175032109">Celotno oddajo poslušajte tukaj </a></span></strong></em></li> </ul>