Radiovedni

Tokrat zahajamo v bolj gradbene ali pa strojniške vode. Poslušalki Lano in Majo zanima vse v zvezi z žerjavi. Takole sta napisali: “Kako tako gromozanski žerjav pripeljejo na gradbišče in kako ga razstavijo, ko je gradnja končana? Kako zgleda delo žerjavista? Kako pride na vrh in kaj se zgodi, če mora na stranišče?"<p> Sogovornik:</p> <ul> <li>izr. prof. dr. Boris Jerman, Fakulteta za strojništvo.</li> </ul>

Tokrat se v Radiovednih potapljamo v globine morja in iščemo odgovore na kar dve vprašanji – ali lahko imajo ribe karies in ali znajo kašljati? Spoznali boste, zakaj ribam zobozdravnik ne pride prav, pa tudi, katere vrste se lahko pohvalijo z več tisoč zobmi v svoji življenjski dobi.<p>Našo strokovno pomoč je predstavljala <strong>Kaja Pliberšek</strong> z Zavoda za ribištvo Slovenije.</p> <p>Foto: EPA</p>

Ta teden smo poročali o tem, da je Evropska komisija med nominirance za nagrado Life 2025, ki jih vidi kot najbolj učinkovite, inovativne in navdihujoče projekte programa Life, uvrstila tudi projekt Life Lynx, katerega namen je rešiti rise pred ponovnim izumrtjem v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah. In ker smo tudi v naši znanstveni redakciji radi aktualni, je največja prosto živeča evropska mačka glavna protagonistka tokratne epizode Radiovednih.<p><em>Sprašujemo se, zakaj ima ris krajši rep od ostalih divjih mačk in zakaj ima na ušesih čopke?</em></p> <p><strong>Sogovornica:</strong></p> <ul> <li><strong>Urša Fležar</strong>, biologinja z Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</li> </ul> <p><strong>Posebna poročevalka:</strong></p> <ul> <li><strong>Olivia Ferlež</strong></li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.lifelynx.eu/life-lynx-je-finalist-za-nagrado-life-2025/?lang=sl">projekt LIFE Lynx</a></li> </ul>

V tokratni epizodi raziskujemo fenomen, ki smo ga najbrž doživeli skoraj vsi. V otroštvu in zgodnji mladosti imamo po navadi svetlejše lase, potem pa nam z leti temnijo. Zakaj?

Radiovedna vprašanja dobivamo z vseh koncev Evrope. Tokrat je prišlo iz Švedske, poslušalca zanima, kako hitro bi na Luni letela krogla, ki bi jo izstrelili iz pištole.

Danes se odpravljamo v kuhinjo, kjer bomo pod raziskovalno lupo postavili eno izmed najbolj pogosto uporabljenih začimb v slovenski kulinariki. Poper ne velja zaman za kralja začimb…in kralja ostrosti. Če ga uporabimo le kanček preveč, imamo občutek, da nam bo razneslo usta. Le zakaj je tako oster, smo spraševali dr. Aleša Obrezo s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.

V tokratni epizodi Radiovednih nas čaka grenko spoznanje. Raziskujemo namreč, zakaj regrat skozi leto postaja vse bolj grenak. Oziroma - za začetek - ali to sploh drži. Izveste tudi, zakaj je grenak in zakaj vas po zvrhani skledi regratove solate lahko boli želodec.

Vedno več je domov in poslopij nasploh, kjer v hladnem delu leta za ogrevanje ne potrebujejo lesa, kurilnega olja, plina in podobnih goriv, temveč je dovolj že pritisk na gumb in prostori so čudežno topli. Pravzaprav vse poteka avtomatsko in skoraj povsem mimo nas. Radiovedni tokrat odgovarjamo na vprašanje, kako deluje toplotna črpalka in kako ji uspe, da lahko enkrat prostor ogreva, drugič pa hladi. <p><strong>Gostja:</strong></p> <ul> <li>asist. dr. <strong>Nada Petelin</strong>, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani</li> </ul> <p>Prisluhnite še: </p> <p><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882">Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967">So rastline za kaj koristne ali so samo za okras? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838">Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598">Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094">Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu.</a></p>

Kis in soda bikarbona sta lahko odlična pomočnika pri čiščenju, kot par pa se ne obneseta najbolje. Zakaj ne in pri čem se obnese prvi in za kaj je priročna druga?<p>Gost:</p> <ul> <li>dr. <strong>Anton Meden</strong>, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani</li> </ul> <p>Prisluhnite še:</p> <p><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882">Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967">So rastline za kaj koristne ali so samo za okras? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838">Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598">Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029">Kako deluje toplotna črpalka?</a></p>

Smučarski skoki imajo bogato zgodovino, v kateri so se tudi dresi razvijali tako na področju materialov kot oblikovanja, da bi tekmovalcem omogočili boljše rezultate in večjo varnost. Pred tedni je zelo odmeval škandal v zvezi z norveško ekipo, ki je skušala drese prikrojiti zavoljo boljših rezultatov, takšne manipulacije pa posledično sprožajo vse strožja pravila glede oblačenja smučarskih skakalcev in skakalk. Kaj pa če bi bili dresi povsem oprijeti? Koliko krajši bi bili poleti in skoki? Bi bili zaradi tega tudi bolj nevarni, je zanimalo naše poslušalce. Odgovor sta pri kontrolorki dresov Špeli Rogelj iskala Miha Trošt in Maja Ratej.

Ta teden rešujemo zagonetko skrivnostnega sporočila na zarošenem steklu. Če ste kdaj s prstom kaj narisali ali napisali na zarošeno steklo, verjetno veste, o čem govorimo. Ko se rosa na steklu posuši, risba ali zapis brez sledu izgineta. A ko se površina spet zarosi, je vaša "umetnina" spet tam. Zakaj? <p>Gost:</p> <ul> <li>dr. <strong>Krištof Kranjc</strong>, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani</li> </ul> <p>Prisluhnite še: </p> <p><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882">Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967">So rastline za kaj koristne ali so samo za okras? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838">Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094">Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029">Kako deluje toplotna črpalka?</a></p>

Radiovedni se tokrat odpravljajo v kuhinjo. Svojo raziskovalno lupo usmerjajo v predmet, ki ga v večini gospodinjstev uporabljamo vsak dan. Ste se kdaj vprašali, kateri nevidni stanovalci živijo v vaših kuhinjskih gobicah za čiščenje posode?<p>Gostja:</p> <ul> <li>dr. <strong>Ines Mandić Mulec</strong>, Biotehniška fakulteta v Ljubljani</li> </ul> <p> </p> <p>Prisluhnite še: </p> <p><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882">Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967">So rastline za kaj koristne ali so samo za okras? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598">Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094">Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029">Kako deluje toplotna črpalka?</a></p>

Ste danes doma, v šoli ali na delu že zalili rastline? V radiovedni nabiralnik smo namreč prejeli vprašanje, ali so rastline v sobnih prostorih sploh za kaj koristne ali so tu samo za okras. Odgovor smo s pomočjo prof. dr. Maruše Pompe Novak tokrat iskali na Nacionalnem inštitutu za biologijo na obrobju Ljubljane, ki je en sam velikanski laboratorij za preučevanje rastlin.<p>Gostja:</p> <ul> <li>dr. <strong>Maruša Pompe Novak</strong>, Nacionalni inštitut za biologijo</li> </ul> <p>Prisluhnite še:</p> <p><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175112882">Zakaj olja ne smemo zlivati v odtok? </a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838">Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?</a> </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598">Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094">Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029">Kako deluje toplotna črpalka?</a></p>

Naša Radiovedna sekcija je marec posvetila domači znanosti, prvo epizodo pa zamaskirala še v utrip pusta. Kaj pustovanje povezuje s kapniki v kanalizacijskih ceveh? Do odgovora se bo skupaj z vami dokopal Nik Škrlec, ki ima očitno poleg plavalnih rad tudi kanalizacijske bazene. <p>Gostja:</p> <ul> <li>dr. <strong>Marjetka Levstek</strong>, direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik</li> </ul> <p>Prisluhnite še: </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175114967">So rastline za kaj koristne ali so samo za okras?</a> </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175116838">Kateri nevidni prebivalci živijo v vaši kuhinjski gobici?</a> </p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175118598">Skrivnostno sporočilo na zarošenem steklu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175122094">Kis in soda - zaveznika pri čiščenju, a ne v tandemu</a></p> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175124029">Kako deluje toplotna črpalka?</a></p>

V tokratnih Radiovednih raziskujemo, kako se eno izmed najpogosteje uporabljenih zdravil, paracetamol, vede v našem telesu? In zakaj so spletni izzivi mladostnikov na TikToku, kdo si upa pojesti več lekadolov ali aspirinov, zelo nevarni? Odgovore nam je pomagal poiskati magister in mladi raziskovalec Edvin Purič s Fakultete za farmacijo, Univerze v Ljubljani.

Danes v Radiovedni epizodi ne odgovarjamo na klasično znanstveno vprašanje, tudi strokovnjaki v njej ne bodo nastopali. V naslednjih minutah vas bomo zvočno popeljali po naši 6-nadstropni radijski stavbi, kjer imamo svoje studie, pisarne in oddajnike, prek katerih radiovedne epizode pridejo do vas ... v vaše dnevne sobe, pa v vaše avtomobile in slušalke. Radiovedni vas torej vabijo na radijsko turo.

V tokratnih Radiovednih se lotevamo vprašanja, ki buri človeštvo že od pamtiveka: Kako je nastal prvi človek, kdo je bil to, kako se je lahko rodil, če pa pred tem še ni bilo ljudi? To je zanimalo našega poslušalca Marka in njegovega brata Maja, ki sta nam s tem postavila odlično izhodišče, da odpotujemo tisočletja in celo milijone let v preteklost. Z nami bosta dve predstavnici mislečega človeka: Maja Ratej in profesorica antropologije Petra Golja.

Kaj se zgodi, ko se vklopi rentgenski aparat? Kako deluje radiološka zaščita in kakšne so dejanske nevarnosti sevanja za naše telo? V tokratni oddaji so Radiovedni obiskali radiološki oddelek ljubljanske bolnišnice in o vplivih sevanja govorili z radiološkim inženirjem Alešem Kaučičem.

V zadnjih januarskih Radiovednih odgovarjamo na vprašanje, zakaj imajo meseci različno število dni. Še posebej odstopa ravno tisti, ki je tako rekoč pred vrati - februar. Vprašanje sta nam poslala Rok in Arne. Z odgovorom nam je na pomoč priskočila jezikoslovka, filologinja in prevajalka Nada Marija Grošelj.

Kupiti se ga sicer ne da več, a se morda kakšen še najde tudi pri vas doma. Termometer za merjenje telesne temperature z živim srebrom. Že pred časom smo v naš elektronski poštni predal prejeli vprašanje, zakaj je za človeka nevarno, če se nam takšen termometer razbije. Odgovor smo poiskali pri dr. Mileni Horvat z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan.

Tokratni Radiovedni s pomočjo nevrologa dr. Roka Berlota odgovarjajo na vprašanje, ali nas, če popihamo tam, kjer smo se udarili, res manj boli.

Ste danes zjutraj že globoko in zavestno vdihnili? Globok vdih je lahko več kot odlična popotnica za nov dan; kaj dan – celo leto! Zato tudi Radiovedni začenjajo novo leto z dobrim vdihom. Toda ali ste vedeli, da okolje, kjer smo, vpliva na to, kako dihamo? Čisto drugače je, če smo v hribih ali pa pri morski gladini … ali pa, še huje, pri morskem dnu ali pa v vesolju. No, prav tja gremo.<p>Pri razlagi nam pomaga doc. dr. <strong>Krištof Kranjc </strong>s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.</p> <p> </p> <p>P.S. Kaj mislite, model katere molekule drži v rokah?</p>

Prvi listič predstavlja zvestobo, drugi upanje, tretji ljubezen, četrti pa...srečo. Zato ni čudno, da je štiriperesna deteljica že dolga leta simbol sreče. Po pregledu skoraj 6 milijonov deteljic so švicarski znanstveniki ugotovili, da ima vsaka pettisoča deteljica 4 lističe. Hkrati so dokazali, da v naravi najdemo tudi 5-peresne deteljice s pogostostjo 1 na 25.000 ali 6-peresne deteljice s pogostostjo ena na 313.000 rastlin. Odgovor nam je tokrat pomagala poiskati profesorica za fiziologijo rastlin na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Marjana Regvar.

Vam gre kdaj kdo pošteno na jetra? Najbrž ga ni, ki ne bi zdajle pokimal … Ampak zakaj je frazem, ki sporoča, da nas nekaj draži in nam povzroča nejevoljo, povezan s tem telesnim organom?

Kako gravitacija deluje kot "nevidna vrvica", zakaj se Luna vsako leto oddalji za nekaj centimetrov, in zakaj se nam včasih zdi, da je na nebu večja in bližja? Na vse to v tokratni epizodi odgovori dr. Jurij Bajc s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.<p>Vas zanima še kaj o naši Luni? Tukaj so še nekatere druge epizode:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514">Kako to, da lahko Luno vidimo tudi podnevi?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174890500">Zakaj je barva Lune včasih tako različna?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174756303">Zakaj je mesecnad obzorjem videti navidezno večji?</a></li> </ul>

*Ste vedeli, da ementaler v resnici sploh nima lukenj, ampak očesa? Zakaj očesa in kako nastanejo, pojasnjuje strokovnjakinja za mlekarsko teorijo Andreja Čanžek Majhenič.

Slovenska mesta se te dni odevajo v praznične luči, ponekod pod tem svetlečim se kičem pa lahko še vedno opazimo tradicionalno belo omelo, ki jo dajemo nad vrata. Običaj namreč pravi, da če se pod njo srečamo, se naj bi poljubili, kar prinaša srečo in mir. Ob tem smo v nabiralnik Radiovednih dobili vprašanje, kako bela omela sploh zraste in ostane zelena tudi takrat, ko pokrajino na debelo pokrije sneg.<p>Odgovarjata:</p> <p>- dr. Jože Bavcon, Botanični vrt Ljubljana</p> <p>- dr. Ambrož Kvartič, etnolog, radijski voditelj in pisatelj</p>

Dlakavi mamut, orjaški ozkoglavi medved, ameriški mastodon. To je le nekaj ogromnih živali, ki so jih strokovnjaki do zdaj označili za izumrle. Na robu izumrtja je trenutno več kot milijon živalskih vrst. A kako vemo, da se primerki neke vrste res ne pojavljajo več v okolju? Na vprašanje poslušalke Zoje odgovarja dr. Rok Kostanjšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Ste vedeli, da naše roke povedo marsikaj o nas? Moč, s kakršno stisnemo pest, lahko zdravnikom na primer izdaja naše psihofizično stanje, iz moči našega oprijema lahko napovedo celo tveganja za nekatere bolezni. Za Radiovedne je tokrat dlani stiskal Nik Škrlec. Gostja: - dr. Petra Zupet, Inštitut za medicino in šport

Radiovedni se z Nikom in Ajdo tokrat podajamo v neverjetni svet naših možganov. Čeprav gre za enega naših najpomembnejših organov, v možganih ne čutimo bolečine. Zakaj nas možgani ne bolijo in kaj nas boli, ko imamo glavobol?<p>Sogovornik:</p> <ul> <li><strong>dr. Rok Berlot</strong>, specialist nevrolog na ljubljanski Nevrološki kliniki</li> </ul>

Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!<p>Sogovornik:</p> <ul> <li><strong>dr. Zvezdan Pirtošek</strong>, specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL</li> </ul>

V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. <p>Sogovornik:</p> <ul> <li><strong>Marko Pokorn</strong>, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana</li> </ul>

Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.<p><strong>Nekaj najbolj priljubljenih epizod <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> o vesolju:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074922">Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?</a></span></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174957282"><span style="font-weight: 400;">Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174988634">Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174938346">Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174930161">Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175012289">Kako določimo starost zvezd?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514">Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175025452">Kaj je onkraj vesolja?</a> </li> </ul>

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. <p><span style="font-weight: 400;">Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi </span><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074927"><span style="font-weight: 400;">četrti posebni epizodi</span></a><span style="font-weight: 400;">, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.</span></p>

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.<p>Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175041698">Kolikokrat na dan vdihnemo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175038720">Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174971959">Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174945485">Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916">Zakaj imamo različne barve oči?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175073564">Kako v telesu nastajajo solze?</a></li> </ul>

V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. <p>Nekaj najbolj priljubljenih epizod <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> na temo znanost v kuhinji:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917"><span style="font-weight: 400;">Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174933593"><span style="font-weight: 400;">Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174993556"><span style="font-weight: 400;">Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174995285"><span style="font-weight: 400;">Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175028715"><span style="font-weight: 400;">Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175072077"><span style="font-weight: 400;">Kako nastane pokovka?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175021950"><span style="font-weight: 400;">Zakaj kuhani njoki plavajo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948"><span style="font-weight: 400;">Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174926798"><span style="font-weight: 400;">Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?</span></a></li> </ul>

Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega. <p>Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126">drugi posebni epizodi</a>, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.</p>

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.<p>Vse omenjene epizode <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> poslušajte tukaj:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174964038%20">Ali ima kača lahko skoliozo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174906185">Kateri je najpočasnejši polž na svetu? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174909911">Zakaj čebela po piku pogine? </a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174928654">Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175070359">Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174972817">Zakaj bik ne mara rdeče barve? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175009050">Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje? </a></li> </ul>

Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.

Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren? <p>Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne šole Poljane Jaša Delak Žmahar in Rok Ribičič.</p>

Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.

Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.

Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.

Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!<p><strong>Sogovornica:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Katja Molan</strong>, Oddelek za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/infodrom/175046505">oddaja Infodrom (najdete nas od 8:58 minute naprej)</a></li> </ul>

Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.