Radiovedni

Ste kaj žgečkljivi? V tokratni radiovedni epizodi bomo pri nevrologu dr. Zvezdanu Pirtošku preverili, zakaj smo žgečkljivi in zakaj ne moremo požgečkati sami sebe. Ne zamudite epizode, ki bo požgečkala vaše možgane!<p>Sogovornik:</p> <ul> <li><strong>dr. Zvezdan Pirtošek</strong>, specialist nevrofiziolog ter redni profesor nevrologije in predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti UL</li> </ul>

V prihodnjih minutah se z Radiovedno ekipo odpravljamo na popotovanje do ene izmed najbolj spregledanih tekočin našega telesa – sline. Zakaj je ključna za naše ustno zdravje, od kod priteče, kje jo hrani naše telo in kaj vse lahko znanstveniki razberejo iz sestave te na videz povsem navadne tekočine? Začenjamo pa z vprašanjem našega poslušalca: Koliko je sploh proizvede naše telo? Niku Škrlecu se je tokrat še prav posebej cedila slina.

V Radiovednih o standardni dilemi, ki jo pogosto slišimo doma: ali nam to, da doma ne nosimo copat, res lahko prinese prehlad? So bose noge kakor koli povezane s tem, da se prehladimo, kot tako vneto žugajo starši? Nik Škrlec ugotavlja, da dilema razdvaja tako javnost kot strokovnjake. <p>Sogovornik:</p> <ul> <li><strong>Marko Pokorn</strong>, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana</li> </ul>

Še zadnjič letos močimo kopalke! Iščemo namreč odgovor na Ivanovo vprašanje, zakaj so kopalke, ko so mokre, temnejše. Pomaga nam Mojca Vilfan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Z Radiovednimi se danes podajamo na jesenske travnike ali pa v vlažne gozdove, kjer lahko v tem letnem času naletite na orošene in mojstrsko izvezene mreže in tanke svilnate koridorje, ki jih med bilkami, vejami in še čim pridno predejo pajki. Kako jim to uspe? Kako lahko tako majcen pajek sprede nit med tudi po več metrov oddaljenimi drevesi?

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.<p><strong>Nekaj najbolj priljubljenih epizod <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> o vesolju:</strong></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074922">Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa?</a></span></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174957282"><span style="font-weight: 400;">Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174988634">Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174938346">Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174930161">Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175012289">Kako določimo starost zvezd?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174955514">Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175025452">Kaj je onkraj vesolja?</a> </li> </ul>

Ste se kdaj vprašali, kako je bil slišati čas tik preden je na Zemljo pred približno 66 milijoni let padel asteroid in pokončal dinozavre? Ali pa to, če je bil viden dlje časa ali se je pok zgodil kot strela z jasnega? To zanima našo poslušalko Saro. Po razlago se odpravimo na Fakulteto za matematiko in fiziko k astrofiziku Janezu Kosu. <p><span style="font-weight: 400;">Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi </span><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175074927"><span style="font-weight: 400;">četrti posebni epizodi</span></a><span style="font-weight: 400;">, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo vesolja.</span></p>

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.<p>Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175041698">Kolikokrat na dan vdihnemo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175038720">Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174971959">Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174945485">Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175035916">Zakaj imamo različne barve oči?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175073564">Kako v telesu nastajajo solze?</a></li> </ul>

V eni izmed Radiovednih oddaj smo že raziskovali, iz česa so sestavljene solze. In nepresenetljivo so v večini sestavljene iz vode. A v njih so še proteini, elektroliti, zaradi česar so solze slane, pa še kaj bi se našlo. No danes pa se v čisto sveži epizodi sprašujemo od kod neki prihajajo vse te solze. Kje in kako nastajajo, danes raziskuje Neža Borkovič.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. <p>Nekaj najbolj priljubljenih epizod <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> na temo znanost v kuhinji:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917"><span style="font-weight: 400;">Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174933593"><span style="font-weight: 400;">Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174993556"><span style="font-weight: 400;">Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174995285"><span style="font-weight: 400;">Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175028715"><span style="font-weight: 400;">Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175072077"><span style="font-weight: 400;">Kako nastane pokovka?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175021950"><span style="font-weight: 400;">Zakaj kuhani njoki plavajo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948"><span style="font-weight: 400;">Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174926798"><span style="font-weight: 400;">Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?</span></a></li> </ul>

Pripravite se na eno izmed najbolj eksplozivnih radiovednih epizod do zdaj! Iščemo namreč odgovor na vprašanje, kako nastane pokovka, in ugotavljamo, ali lahko kokice naredimo tudi iz katerega drugega zrnja, ne le koruznega. <p>Na naši spletni strani in med podkasti pa lahko prisluhnete tudi <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175071126">drugi posebni epizodi</a>, v kateri se spet družimo z Nikom Škrlecem in pri tem združimo nekaj preteklih radiovednih oddaj, tokrat na temo znanost v kuhinji.</p>

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih postavili poslušalci. Tokrat se posvetimo vprašanjem o živalih.<p>Vse omenjene epizode <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211">Radiovednih</a> poslušajte tukaj:</p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174964038%20">Ali ima kača lahko skoliozo?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174906185">Kateri je najpočasnejši polž na svetu? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174909911">Zakaj čebela po piku pogine? </a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174928654">Zakaj vešče ponoči krožijo okoli luči?</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175070359">Zakaj se žuželke in ptice ponoči ne izgubijo? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174972817">Zakaj bik ne mara rdeče barve? </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/175009050">Zakaj volk ubije več ovac, kot jih lahko poje? </a></li> </ul>

Radiovedni so nazaj! Prva epizoda nove sezone je posvečena nočnim žuželkam in pticam. Poslušalca Iztoka zanima, ali se žuželke in ptice z nočnega potovanja, prav tako kakor ljudje, ko gremo iz spalnice do stranišča, vrnejo s kakšno buško. Odpravimo se na ljubljansko Biotehniško fakulteto k profesorju Gregorju Belušiču, pravemu poznavalcu živalskega sveta.

Radiovedni odhajajo na počitnice! A brez skrbi, še prej se od te sezone, kjer smo skupaj iskali odgovore na skoraj petdeset vprašanj, poslovimo v poletnem slogu. Pred časom so se Ajda, Neža, Vida in Kaja spraševale, kako nastane milni mehurček, zdaj pa jih zanima še, kakšna je razlaga za tem, da mehurček enkrat vidimo v najrazličnejših mavričnih odtenkih, drugič le v rumenih, kdaj pa barv niti ne vidimo? Pri tej poletni osvežitvi kravžljanja možganov pomaga Luka Vidic iz Hiše eksperimentov v Ljubljani.

Ste se kdaj vprašali, kakšne spremembe v telesu povzroči doping? Lahko postanemo z njim zasvojeni? Zakaj je doping za športnike nevaren? <p>Na vse to odgovorimo v novi epizodi Radiovednih, kjer Neži Borkovič pomagata mlada novinarja z Osnovne šole Poljane Jaša Delak Žmahar in Rok Ribičič.</p>

Se še spomnite znamenitih bujnih pričesk iz osemdesetih let prejšnjega stoletja? Ste kdaj pomislili, kaj se z lasmi zgodi, ko jih kemično in termično obdelamo? Po odgovor na vprašanja o tipih las in njihovi obdelavi so se Mila, Maja in Vida v tokratni epizodi Radiovednih odpravile na kar dve lokaciji. Najprej na Biotehniško fakulteto, nato pa še na Srednjo frizersko šolo.

Še dobro, da radiovedna novinarka Ajda Kus in njeni mladi "sodelavki" Elisa in Sofia niso iz sladkorja. Na poti do ljubljanske Biotehniške fakultete jih je namreč dodobra namočil dež. Vseeno pa so pri docentki Petri Terpinc posnele sladko epizodo Radiovednih o tem, kako nastane sladkor.

Le nekaj dni po mednarodnem dnevu čebel se tudi Radiovedni podajamo v svet teh neverjetnih krilatih bitij. Pisala nam je poslušalka Vina, ki jo zanima, kako nastane čebelji vosek. In njeno vprašanje je pograbil Nik Škrlec, ki se je podal na prav posebno odisejado na Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Kot je namignil, bo zeloooo dišalo.

Od psihološkega opazovanja našega telesa in še bolj njegovega odziva na okolico tokrat Radiovedni potujejo v notranjost naših celic. Ukvarjajo se z zelo majhno zadevo, ki pa lahko marsikatero zagode človeškemu telesu, če se v njegovih celicah preveč namnoži. Seveda, današnja tema so virusi!<p><strong>Sogovornica:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Katja Molan</strong>, Oddelek za mikrobiologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://cist-hudo.rtvslo.si/predvajaj/infodrom/175046505">oddaja Infodrom (najdete nas od 8:58 minute naprej)</a></li> </ul>

Mila in Maja sta nadobudni, predvsem pa empatični sedmošolki iz Osnovne šole Poljane, ki sta raziskovali, kako je biti v čevljih nekoga drugega. Na vprašanja o empatiji je odgovarjala profesorica Andreja Avsec z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Rok Ribičič in Jaša Delak Žmahar, sedmošolca z osnovne šole Poljane, sta se to soboto veliko naučila, predvsem s pozornim poslušanjem. Hodila sta od prostora do prostora in od stene do stene ter prisluškovala svojemu glasu.<p>Zastavila sta si namreč težko nalogo. Sprašujeta se, zakaj zvok odmeva in kolikokrat lahko največkrat slišimo odmev. Če želite izvedeti odgovor, prisluhnite Radiovednim-dnim-nim-im-im-m …!</p> <p>Gost: dr. <a href="https://www.fmf.uni-lj.si/sl/imenik/203/ramsak-anton/"><strong>Anton Ramšak</strong></a>, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani</p>

V aktualnih Radiovednih smo se po spomladansko lotili prezračevanja – naših pljuč! Radiovedno lupo spet prevzema Nik Škrlec, ki ga zanima, kolikokrat na dan vdihnemo. Na Kliniki Golnik pa zanj niso pripravili le odgovora, ampak tudi pravo dihalno telovadbo.<p><strong>Sogovornik:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Matjaž Fležar</strong>, Klinika Golnik</li> </ul>

Tudi to pomlad je naša radiovedna ekipa združila moči z nadobudnimi učenci Osnovne šole Poljane. Radovedni sedmošolci so tisti, ki v roke vzamejo naš snemalnik z rdečo gobico ter se z njim in našimi novinarkami odpravijo na lov za odgovori. V drugi epizodi posebne serije Radiovednih sta se Ajdi Kus pridružili 12-letni Sofia in Elisa.<p><strong>Sogovornik:</strong></p> <ul> <li><strong>dr. Sergej Pirkmajer</strong>, dr. med. z Inštituta za patološko Fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani</li> </ul>