Radiovedni

Mačke ljudje častimo že vsaj od starega Egipta dalje. Vse od takrat so zveste in ene najpogostejših spremljevalk v človeških domovih, pa naj bodo črne, tigraste, divje, umirjene ali gluhe. Da, tudi gluhost, predvsem pri belih mačkah, ni redkost. Več kot 60% belih mačk z modrimi očmi je gluhih. Zakaj je temu tako in kako so gluhe mačke pripomogle k zdravljenju gluhosti pri človeku, sprašuje poslušalec Lan, odgovarja pa mu profesor Gregor Belušič z ljubljanske Biotehniške fakultete. <p><em>Sogovornik:</em> dr. <strong>Gregor Belušič</strong>, Katedra za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</p> <p> </p> <p>*** </p> <p>V oddaji informacija o barvi mačk ni bila povsem natančna: Barva želvovinastih mačk je povezana z geni na X kromosomu, zato se ta tipičen vzorec res najpogosteje pojavlja pri samicah (XX), kjer zaradi naključne inaktivacije enega od X kromosomov res lahko nastane značilen mozaik barv. Kljub temu pa obstajajo tudi redki primeri samcev z želvovinasto barvo. Ti imajo najpogosteje kromosomsko sestavo XXY, kar pomeni, da imajo dva X kromosoma in en Y kromosom. Zaradi tega lahko razvijejo podoben barvni vzorec, čeprav so fenotipsko samci. Takšni primeri so sicer izjemno redki in so pogosto povezani z neplodnostjo.</p>

Sladkor in sol sta si na pogled zelo podobni snovi, v kuhinji pa se obnašata povsem različno. Ko sladkor segrevamo, ta potemni, zadiši in se spremeni v karamelo, medtem ko sol ostaja skoraj nespremenjena.<p>Profesor <strong>Blaž Cigić</strong> <strong>z Oddelka za živilstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani</strong> razloži, kaj se pri tem dogaja na ravni molekul in zakaj sladkor pri segrevanju doživi pravo preobrazbo.</p> <p lang="sl"><strong>Tematsko povezani oddaji:</strong></p> <ul> <li lang="sl"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174790948"><span lang="en-GB">Zakaj jočemo, ko režemo čebulo?</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/radiovedni/173251211/174943917"><span lang="en-GB">Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo?</span></a></li> </ul>

Običajno gre Mohamed h gori, včasih pa tudi gora pride k Mohamedu. Ekipa Radiovednih se je ta teden odpravila na Institut 'Jožef Stefan', se tam srečala z otroki in mnogimi strokovnjaki, ki pomagajo pri odgovarjanju na naša vprašanja. No, dobili smo veliko odgovorov, hkrati pa tudi neskončno novih vprašanj. <p><em>Gostje</em>:</p> <p><strong>Nikiša Plešec</strong>, <strong>Gašper Žun</strong>, <strong>Gregor Medoš</strong>, <strong>Jošt Tručl</strong> (vsi z Instituta 'Jožef Stefan') in <strong>Gregor Belušič</strong> z Biotehniške fakultete v Ljubljani.</p> <p><em>Posnetek celotnega dogodka, ki ga je posnel tonski mojster Vjekoslav Mikez, lahko slišite <a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175209842">tukaj</a>. </em></p> <p><em>Avtor fotografije: Marjan Verč</em></p>

Zakaj se nekaterim z leti lasje redčijo, pri drugih pa ostanejo skoraj nespremenjeni? Radiovedni tokrat raziskujejo skrivnosti plešavosti, Neža Borkovič je s strkovnjakinjo Tatjano Robič Pikel pogledala celo pod površino lasišča.<p>Posebno vabilo:</p> <p><strong>Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder!</strong></p> <p>Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi.</p> <p><span style="text-decoration: underline;">Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'.</span> Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi!</p>

Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.<p>Posebno vabilo: </p> <p><strong>Radiovedni v živo: Naj vprašanja stopijo na oder!</strong></p> <p>Ste vedeli, da ko deliš radovednost, se ta v bistvu množi? Vabimo vas na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Radiovedni s posebno spomladansko čistilno akcijo »zračimo« skupino vprašanj, ki ste nam jih poslali v preteklosti, in smo na preži za novimi. Na pot iskanja odgovorov se bodo skupaj z nami podali poklicni izzivalci v odgovarjanju na vprašanja – fiziki, kemiki, biologi in zoologi.</p> <p><u>Pridruži se nam v torek, 24. marca 2026, ob 18 h v veliki predavalnici Inštituta 'Jožef Stefan'.</u> Radioveden krog zastavljanja vprašanj, ugibanja in soustvarjanja odgovorov bomo zasukali Nik Škrlec, Ajda Kus, Neža Borkovič in Maja Ratej. Vabljeni prav vsi! </p>

Radiovedni tokrat v slogu spomladanskih čistilnih akcij zaganjamo pralni in sušilni stroj. Raziskujemo, kolikokrat in kako bi bilo treba sušiti perilo, da na filtru v sušilnem stroju ne bi ostalo nič vlaken in muck. Preverjamo pa tudi, kako prati in sušiti perilo ter kakšne materiale izbirati, da bodo naša oblačila ostala lepa čim dalj časa.<p>Odgovarja <strong>dr. Brigita Tomšič</strong> z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.</p>

Kako so naši predniki brez satelitov in GPS-a izmerili višino gora in sploh ugotovili, katera je najvišja? V Radiovednih bomo tokrat odkrivali iznajdljive metode prvih višinskih meritev in pokukali še v rojstvo alpinizma, ko so gore postale izziv in ne le ovira. <ul> <li>Gost: <strong>Peter Mikša</strong>, zgodovinar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in alpinist</li> </ul>

Radiovedne poslušalce očitno zelo zanima naše telo, še posebej so pozorni na oči. V preteklih epizodah smo tako že odgovarjali na vprašanje, zakaj imamo različne barve oči, kako nastanejo solze in ali je svet res barven? Današnje vprašanje pa je pred nekaj tedni zastavil 8-letni Ton, odgovarja pediatrična oftalmologinja Manca Tekavčič Pompe.

Se vam kdaj zgodi, da vam – kadar je mraz – teče iz nosu, čeprav niste bolni? Brez skrbi, vaš nos odlično opravlja svojo nalogo, smo se naučili ob raziskovanju za tokratne Radiovedne. Dobili smo namreč vprašanje, zakaj nam pozimi na mrazu rado teče iz nosu in kaj naše telo stori z ostalimi plini, ki jih sicer vdihnemo v mešanici zraka okoli nas.