Zgodbe

Pank ni ostal zaprt v Londonu ali New Yorku niti ni obstal pri enem zvoku ali eni generaciji. Razlil se je po mestih, klubih, kleteh in zapuščenih prostorih ter v vsakem okolju dobil drugačen poudarek. To je zgodba o tem, kako se je iz treh akordov razvilo gibanje, ki je vedno znova našlo nov jezik. <p><span style="font-weight: 400;">Sogovorniki:</span></p> <ul> <li><span style="font-weight: 400;">Igor Bašin</span></li> <li>Gregor Tomc</li> <li><span style="font-weight: 400;">Igor Vidmar </span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Jasna Babić Zrimšek</span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Rajko Muršič</span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Jaša Bužinel </span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Igor Dernovšek </span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Ian McKaye </span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Drew Stone </span></li> <li><span style="font-weight: 400;">Marin Rosić </span></li> </ul> <p><span style="font-weight: 400;">Playlista: </span><a href="https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM"><span style="font-weight: 400;">Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube</span></a></p>

Ko se železniške postaje zvečer umirijo, se delo za strojevodje tovornih vlakov šele začne. V Zalogu, kjer se trenutno križajo tovorni vlaki, nočne izmene trajajo 12 ur – pogosto z dolgim čakanjem, nepredvidljivimi razmerami in več kot pol kilometra dolgimi kompozicijami. Kako poteka vožnja v temi, kaj pomeni upravljati vlak, težak več kot 1500 ton, in zakaj je v tem poklicu prostora za napake tako malo?<p>V tovornem vlaku smo tokratno Nočno izmeno preživeli z <strong>Matejem Kocjančičem</strong>.</p>

Druga polovica sedemdesetih. Svet je utrujen. Vera v prihodnost ni več samoumevna. Obljube prejšnjih desetletij zvenijo prazno, besede oblasti so izgubile težo, občutek varnosti je izpuhtel. Nekje med strahom in cinizmom nastaja potreba po nečem novem. Nastane nekaj surovega, neposrednega. Nekaj, kar ne čaka dovoljenja. To je – pank! V prvi epizodi radijskega dokumentarca se poglobimo v ozadje nastanka panka, obiščemo New York, se pogovarjamo s slovenskimi poznavalci, merimo utrip na še vedno živih pank prizoriščih. <p><span style="font-weight: 400;">Sogovorniki: </span></p> <ul> <li><a href="https://365.rtvslo.si/podkast/nocni-obisk/175011647"><span style="font-weight: 400;">Igor Bašin</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/174496697">Gregor Tomc </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174745344"><span style="font-weight: 400;">Igor Vidmar</span></a></li> <li><a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/ime-tedna/174561300"><span style="font-weight: 400;">Jasna Babić Zrimšek</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/predvajaj/nedeljski-gost/135/174691868"><span style="font-weight: 400;">Rajko Muršič</span></a></li> <li><a href="https://www.instagram.com/jasa_buzinel/"><span style="font-weight: 400;">Jaša Bužinel</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175041983"><span style="font-weight: 400;">Igor Dernovšek</span></a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/glasbena-zgodba/173251537/175144965"><span style="font-weight: 400;">Ian McKaye</span></a></li> <li><a href="https://www.facebook.com/drewstone/"><span style="font-weight: 400;">Drew Stone </span></a></li> <li><a href="https://www.rockobrobje.com/fonmarin.html"><span style="font-weight: 400;">Marin Rosić</span></a></li> </ul> <p><span style="font-weight: 400;">Playlista: </span><a href="https://www.youtube.com/playlist?list=PLdXXmLjQxdoczGKTlX1Ln8X7j9Gf0D8WM"><span style="font-weight: 400;">Pank - Zgodovina neposlušnosti - YouTube</span></a></p>

Iranske ulice so se umirile. Ne glede na to, da ni določene policijske ure, je prisotnost neprestanega nadzora čutiti povsod. To še posebej poosebljajo varnostne sile. Ljudje žalujejo za svojimi bližnjimi ali jih iščejo. Veliko je negotovosti in žalosti. Vsi se pogovarjajo samo o tem. Naključni človek na podzemni železnici lahko začne kar tako jokati. Prisotna sta stres in tesnoba. Ljudje nekaj pričakujejo, ker vedo, da razmere ne morejo ostati takšne, kot so. Iran je prekrila senca smrti. Fariba je novinarka iz Irana. Fariba sicer ni njeno pravo ime in tudi njen glas je zaradi njene varnosti spremenjen. Tako kot večina prebivalcev Irana je bila tudi ona izolirana od zunanjega sveta, ko so iranske oblasti izklopile internet. To je njeno pismo svetu.

Janez Žakelj oziroma danes John Zakelj je bil rojen leta 1948 v taborišču v Avstriji, s starši je kot begunec leto pozneje pripotoval v Združene države, v Cleveland. Od leta 1970 živi v Saint Paulu, glavnem mestu zvezne države Minnesota, ki te dni polni naslovnice in družbena omrežja zaradi nasilnega delovanja agentov Ameriške zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE). Kako on in njegova hči Cecilia spremljata razmere? Kako spremenjena je ameriška družba pod Trumpovo administracijo, kakšno je vsakdanje življenje?

V osrčju UKC Ljubljana tudi ponoči neprekinjeno deluje sistem, od katerega so odvisne jutranje vizite, nujni posegi in življenja pacientov. V največjem medicinskem laboratoriju pri nas smo se pridružili tisočim vzorcem krvi in urina ter laboratorijskim strokovnjakom, ki tudi ponoči skrbijo, da so izvidi pravočasni in zanesljivi. <p>Kaj se tam dogaja med sedmo zvečer in sedmo zjutraj? <br />Preverjamo pri <strong>Franku Studnu in Maši Štebih (<a href="https://www.kclj.si/index.php?dir=/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/klinicni_institut_za_klinicno_kemijo_in_biokemijo">KIKKB</a>)</strong>.</p>

Faramarz Ghobadian je bil nepremičninski agent v Teheranu. Po neuspešnih protestih za demokratizacijo je leta 2009 moral zapustiti Iran. Prek Turčije in Nemčije je prišel v Ljubljano, kjer zadnja leta uspešno vodi orientalsko restavracijo. Fari ima dva majhna otroka. Nekoč jima želi pokazati tudi njuno domovino. Ob najnovejših krvavih protestih v Iranu se je zato močno angažiral. Pojasnjuje, kaj je v ozadju obračuna oblastnikov s protestniki. Pripoveduje, kaj se dogaja njegovim sorodnikom in prijateljem. Razmišlja, kakšne so iranske alternative in zakaj je Donald Trump lahko najboljša rešitev med številnimi slabimi možnostmi.

Elizabeth Griffin je Američanka, ki od leta 1993 živi na Opčinah. Domuje v stari železničarski stavbi ob opuščeni progi, po kateri je nekoč vozil tudi Orient Express. Angleščino poučuje na slovenskih šolah in s pretanjeno, neobremenjeno distanco opazuje odnose med dvema narodoma na Kraškem robu. Slovence in Italijane spoznava tudi med vrtnarjenjem; na blokovskem dvorišču je uredila tudi gredico v spomin na pokojnega očeta, ki jo je ob pomoči svojih učencev poimenovala "tihi dom".

Grenlandija je zaradi teženj po zasedbi ameriškega predsednika Donalda Trumpa zadnje čase veliko v medijih. Vprašanje pa je, kaj sploh vemo o tem največjem otoku med Evropo in Severno Ameriko. Rožle Bregar je uveljavljen snemalec, direktor fotografije in režiser, ki ga poznamo po številnih naravovarstvenih filmih. Islandija je kot pravi njegov drugi dom, večkrat pa je obiskal tudi že Grenlandijo, kjer je pred skoraj desetimi leti z Juretom Breceljnikom posnel tudi film ‘Zadnji ledeni lovci’ o generaciji lovcev inuitske skupnosti v vzhodni Grenlandiji. Nazadnje je bil na Grenlandiji z jadrnico lansko poletje.

Ko se mi odpravimo v posteljo, si oni nadenejo uniformo. In ko pri nas zadiši prva jutranja kava, oni po dolgih urah dela ugasnejo luči. Na Valu 202 zaganjamo novo serijo oddaj o tistih, ki skrbijo, da se svet ne ustavi. Niti ponoči. Pridružite se nam v nočni izmeni. V prvem delu nas skozi spečo Ljubljano in svoj nočni delovnik popeljeta taksista.

Po slovenskih vaseh je še danes mogoče opaziti rdeče traktorje z velikim napisom Štore. Med letoma 1977 in 1985 so v novozgrajeni tovarni v bližini Celja, ki je delovala v okviru kooperacije Železarne Štore in italijanskega giganta Fiata, izdelali več kot 35 tisoč traktorjev različnih modelov. Tovarno, ki je zaposlovala tudi do 320 ljudi, so zaradi finančnih težav nenadoma zaprli pred natanko 40 leti. Kakšna je zapuščina legendarnih "Štoročanov"? Koliko domačega znanja je bilo v teh traktorjih? In kaj je bilo v resnici v ozadju propada proizvodnje? V radijskem dokumentarcu Vala 202 poleg zgodovinskega in gospodarskega konteksta slovensko industrijo traktorjev umeščamo tudi v širši okvir sodobnega kmetijstva in tehnološkega razvoja. Sogovorniki: Jan Golavšek (lastnik traktorja Štore), Emil Amon (nekdanji zaposleni), Marjan Mačkošek (dolgoletni član poslovodstva Železarne Štore), Viktor Jejčič (strokovnjak za traktorje), Igor Lukić (kmetovalec in mehanik).

"Halo, Dayton?!" Tako se je pred leti oglasila prodajalka v eni izmed sarajevskih mesnic, ki se je imenovala po Daytonskem sporazumu. Mesnica je propadla, nadomestila jo je igralnica. Zelo simbolično za mirovni sporazum, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Miloševič, Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tuđman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot sto tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 30 let po Daytonu še naprej močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Na različnih ravneh ima država neverjetnih 14 vlad, nacionalistične težnje so kljub nekaterim dobrim praksam sobivanja vse močnejše, približevanje Evropski uniji je zastalo. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države, notranje politike in aktualnih geostrateških izzivov.

Alfama je stara lizbonska četrt, po kateri vozi tudi legendarni tramvaj številka 28. Razgledi s strmih ulic so fantastični, Alfama pa je tudi eno izmed središč za fado - unikatno portugalsko glasbeno zvrst. Felip Rebel je fizik, deloval je tudi kot novinar. Leta 2019 se je odločil, da zamenja svojo profesijo. Skupaj z ženo Claudio sta odprla majhen fado klub. Oba sta velika ljubitelja fada in sama ob pomoči prijateljev glasbenikov tudi igrata in pojeta.

Ksenia Ašrafulina ni tipična Lizbončanka. Pred štirinajstimi leti se je v portugalsko prestolnico preselila iz Rusije, kjer je končala diplomatsko akademijo. Samoironično se predstavlja kot samozaposlena diplomatka. Zaradi težke družinske zgodbe – njenega očeta so ubili – je izgubila upanje v svojo domovino. Nosi majico z obrisom avtomobila, v katerega izpušni cevi je zataknjen nagelj – simbol portugalske revolucije, ki je leta 1974 strmoglavila avtoritarni režim. Z majico Ksenia izraža svoja dva glavna boja: za demokratične spremembe v Rusiji in za bolj zeleno, mobilnostno ter kolesarjem prijazno Lizbono.

Nekaj sto metrov nad Mrtvim morjem, v idiličnem gorovju Jordanije, leži majhna vas z zanimivim imenom Mumia. Starodavna pokrajina Kerak, nekoč pomembno križišče poti proti Egiptu in Siriji, ponuja čudovite razglede in številne pohodniške poti. Džamal in Zafer pripovedujeta o življenju v gorah, občutkih ob meji z Izraelom, o izsuševanju Mrtvega morja, o vojaški misiji na Hrvaškem ter o hčerah, ki so se preselile v mesto.

Zoran Kesić je znani srbski novinar in satirik, voditelj kultne oddaje "24 minuta sa Zoranom Kesićem." Je tudi vedno bolj prepoznaven stand-up komik. Ob njegovem gostovanju v Sloveniji smo se s Kesićem pogovarjali o razmerah v Srbiji, kaj lahko prinesejo protesti, odnosu do Evropske unije, kako se s humorjem boriti proti avtoritarni oblasti in zakaj je dobro, če nimaš šoferskega izpita.

Velibor Čolić je po nekaj mesecih vojne v Bosni in Hercegovini kot begunec odšel proti Parizu. Leta 1992 je znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre. Danes je cenjen in večkrat nagrajen francoski pisatelj. V slovenskem prevodu je izšel njegov avtobiografski roman Vojna in dež. Bridkim in pretresljivim zgodbam dodaja ironijo ter razmišlja tudi o aktualnih vojnah. Beseda “vojna” v južnoslovanskih jezikih pozna množino, mir pa je vedno le v ednini.

Brano Jakubović je ustanovitelj skupine Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine, ene najuspešnejših glasbenih zasedb z območja nekdanje Jugoslavije. Zaradi bolezni se je za nekaj časa umaknil z odrov, zdaj pa se vrača s knjigo Moje nebuloze, v kateri po glasbenem ustvarjanju nastavlja ogledalo tudi v obliki kolumn. Razmišlja o življenju in svetu, osebnih dilemah in stiskah, politiki, Evropi kot stari pocestnici ter o korakih nazaj v slogu Luke Dončića.

Neodvisni dokumentarni fotograf iz Čila je dolga leta delal za New York Times. Prejel je štiri prestižne nagrade World Press Photo, bil je tudi fotograf leta v Latinski Ameriki. Pri svojem delu je Tomas Munita doživel marsikaj. Bil je tudi v Afganistanu, Pakistanu, Siriji. V Bangladešu je spremljal na stotisoče pregnanih pripadnikov muslimanske manjšine Rohinga, ki so se leta 2017 tja zatekli iz Mjanmara. Zdaj se posveča posledicam, ki jih imajo ribogojnice lososov za ekosisteme v čilskem delu Patagonije.

Bolivijski fotograf se je najprej izobrazil za gradbenega inženirja. Veščin upravljanja s fotoaparatom pa se je pozneje učil tudi na Danskem. Evropa mu ni tuja. V času študijske izmenjave se je ustavil tudi v Ljubljani. Metelkovo je omenil tudi med druženjem v bolivijskem Santa Cruzu, ko je kot DJ nad plesiščem skrbel za vzdušje v enem izmed lokalov. Kot dokumentarni fotograf se posveča predvsem okoljskim temam.

“Prisiljen, da razmišljam,” je verz enega izmed hitov skupine Prljavo kazalište. Hrvaški etnolog in antropolog Tomislav Pletenac je iz pesmi Heroj ulice razvil teze o vlogi in fenomenih popularne kulture v družbi, o angažiranosti, kakovostnem prostem času, ki ga sam zapolnjuje s prevajanjem Nicka Cavea v kajkavščino. Profesor Pletenac analizira tudi fenomen Thompsona, aktualna je njegova knjiga o priročnikih za samopomoč. Študijsko že vrsto let zahaja v Srebrenico. Pravi, da nas tudi dogajanje v Gazi opozarja, zakaj se moramo bati genocidne nravi. Moramo se naučiti nadzorovati temne človeške plati. Tudi s kritičnim razmišljanjem.

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Življenjska zgodba Mehmedalije Alića je zapisana v njegovi avtobiografiji “Nihče” in upodobljena v celovečernem filmu “Rudar”. Skoraj še kot otrok je prišel rudarit v Zasavje, bil izbrisan, v Srebrenici sta bila ubita dva njegova brata, odkril je množično grobišče v Hudi Jami. Po upokojitvi zadnje desetletje živi v bližini Tuzle ter išče svoj mir in drugačno, manj stresno življenje. Z nami je obiskal svojo rojstno vas Grujičići in širše območje Srebrenice, ki ga spominja na čudovito otroštvo in tragično realnost. Mehmedalija Alić razmišlja o miru, solidarnosti, odpuščanju … Zakaj se je vredno boriti in živeti, zakaj ima igrišče, ki ga je zgradil v svoji vasi, smisel, četudi se na njem igra samo en otrok?<p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> </ul> <p> </p>

Mustafa Nukić je za navijače Olimpije idol, dosegel je nekaj legendarnih golov. Danes 34-letnega nogometaša in ekonomista je mama pred tremi desetletji zadnji trenutek v nahrbtniku odnesla iz krvavih vasi v Bosni in Hercegovini. Doma so bili v Vlasenici, njihovo bližnji sorodniki v Srebrenici. Lani so tam pokopali del posmrtnih ostankov Mustafovega strica. Prek Zagreba je družina prišla v begunski center na ljubljanskem Viču, kjer je Mustafa nekaj let živel skoraj kot v getu. Družina Nukić se je postavila na noge, Mustafa je doštudiral in imel kariero vrhunskega nogometaša. Hvaležen je Sloveniji, da ga je sprejela, navkljub temu, da mu je bilo velikokrat težko in se je počutil odrinjenega. Foto: MMC, alesfevzer.com<p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul> <p> </p>

Bosna in Hercegovina pod svojim razgibanim površjem skriva razpoke, v katerih so tudi številna rudna bogastva. Zelo znan je rudnik soli v Tuzli, leta 2024 pa so blizu Sarajeva odprli rudnik, ki velja za eno največjih naložb v Bosni in Hercegovini. Mediji so takrat poročali, da naj bi do leta 2050 po nekaterih ocenah izkopali za pet milijard evrov cinka in svinca. Nedolgo tega so na vzhodu Bosne in Hercegovine odkrili tudi litij. <p>Ampak, kot pravi marsikdo, se za marsikatero investicijo skriva tudi jasna gonja po dobičku, ki ne izbira sredstev. Zato so se v obrambo okolja začeli postavljati posamezniki, ki so jim začeli slediti tudi drugi. Lahko morda skrb za naravo preseže etnonacionalne meje v ljudeh ter zapolni razpoke miru, ki so v Bosni in Hercegovini ostale še od konca vojne pred 30 leti?</p> <p><strong>Gašper Andrinek</strong> in <strong>Luka Hvalc</strong> sta v seriji Razpoke miru za podkast Zgodbe na Valu 202 odšla v Prijedor in Tuzlo, kjer sta se pogovarjala z angažiranimi mladimi, ki predstavljajo svetle izjeme v boju proti kolektivni naučeni nemoči, ki jo poskušajo razbiti z upanjem v bolj zdravo prihodnost.</p> <p>Za odziv pišite na: <em>[email protected]</em> in <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p> <p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul>

Sarajevo, prestolnica Bosne in Hercegovine. Olimpijsko mesto, ki je prestalo vojno in preživelo eno najdaljših obleganj v vojaški zgodovini. Sarajevčanke in Sarajevčani se različno soočajo s kruto zgodovino. Učiteljica Indira Buljubašić, novinarka Adisa Busuladžić in fotograf Igor Huzbašić nam pripovedujejo svoje zgodbe povezane s Sarajevom, osmišljajo vojno obdobje in razmišljajo o razpokah miru.<p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul> Poglavja: 00:00:01 Uvod s hrvaškim zgodovinarjem Hrvojem Klasićem 00:02:43 Učiteljica Indira Buljubašić o vojni in Juretu Franku 00:20:49 Fotograf Igor Huzbašić o življenju v Ukrajini in Rusiji, zakaj se ni odločil za Tel Aviv 00:42:11 Novinarka Adisa Busuladžić o humanitarnih misijah in daytonski pralnici denarja

Večina izmed nas je prepričana, da nikoli ne bi mogla pristati v kultu. Toda kot pravijo strokovnjaki, nihče ne vstopi v kult, ampak je vanj načrtno rekrutiran. Obenem sploh v Sloveniji o njih še vedno ne vemo dovolj in smo zato še toliko ranljivejši. Predvsem se ne zavedamo, da ne gre vedno le za materialne zlorabe, ampak tudi duhovne. Pogovarjali smo se s štirimi nekdanjimi člani jogijske šole v Ljubljani, ki je del mednarodne federacije, njen duhovni vodja pa v Parizu čaka na sodni proces zaradi ugrabitev, trgovine z ljudmi in spolnih zlorab. Vsak odrasel človek sprejema svoje odločitve in se sam odloča, komu bo pripadal in čemu se bo posvečal. Vendar pa so tu lahko tudi pasti in manipulacije. <p><strong>Zapiski: </strong></p> <p><strong><a href="https://docs.google.com/document/d/1X4-DCjSZBG-GuuOAD99VTp3dQlcsU1LA/edit?usp=sharing&ouid=102553616385665471674&rtpof=true&sd=true">Vprašanja in odgovori šole Joga neizmernega zdravja in sreče.</a></strong></p> <ul> <li><em><a href="https://joga-nsz.si/">Šola Joga neizmerne sreče in zdravja</a> </em></li> <li><em><a href="https://www.sundaritempelj.com/">Sundari tempelj</a></em></li> <li><em><a href="https://atmanyogafederation.org/">Atman joga federacija</a></em></li> <li><em><a href="https://atmancultalert.org/">Mednarodna spletna stran žrtev Atman cult alert</a> </em></li> <li><em><a href="https://www.bbc.co.uk/programmes/m00263cb/episodes/player">Podkast The Bad Guru (BBC)</a></em></li> </ul> Poglavja: 00:00:29 Britanski podkast The Bad Guru (BBC) 00:01:30 Kdo je Gregorian Bivolaru 00:05:21 Pričanja nekdanjih članov Joge neizmerne sreče in zdravja 00:15:27 Odgovor policijske uprave Ljubljana 00:16:00 Odzivi in dopisovanje s šolo Joga neizmerne sreče in zdravja 00:22:19 Masažni center Sundari tempelj 00:26:56 novinarka in producentka podkasta na BBC Cat McShane 00:28:38 Pogovor z Ireno Pan, preučevalko kultov pri nas

Srebrenica. Mesto v kotanji, ki ga je ustvarila rečica Guber. Nedaleč od slovite reke Drine. Epicenter tektonske razpoke miru, ki je z genocidom nad 8372 Bošnjaki pred 30 leti zarezalo v že tako tragičen in krvav razpad držav nekdanje Jugoslavije. Prvi genocid na evropskih tleh po koncu druge svetovne vojne je pustil v očeh mnogih nepopravljive družbene posledice v mestu, ki je pred vojno slovelo kot uspešno, to naj bi bila četrta najrazvitejša občina v tedanji republiki. <p>Kakšne so razpoke miru leta 2025, ko so glavni krivci za genocid sicer bili obsojeni, Srebreniški genocid pa je naposled, po nečloveškem trudu predvsem <a href="https://www.enklave-srebrenica-zepa.org/">združenja</a> Mater Srebrenice sicer šele leta 2024, dobil tudi svojo <a href="https://press.un.org/en/2024/ga12601.doc.htm">resolucijo</a> v Združenih narodih?</p> <p>Bi lahko lepilo za eno največjih razpok miru na Balkanu našli na nogometni <a href="https://www.sofascore.com/sl/football/match/fk-guber-srebrenica-fk-mladost-gacko/mTosWaee#id:13398237">tekmi</a>?</p> <p>Gašper Andrinek in Luka Hvalc v raziskovalni seriji Razpoke miru odkrivataa zgodbe sobivanja na Balkanu, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.</p> <p><strong>Sogovornik</strong>:</p> <ul> <li><strong>Faruk Smajlović</strong>, športni delavec v FK Guber, glasbenik</li> </ul> <p><strong>Zapiski</strong>: </p> <ul> <li><a href="https://www.youtube.com/@afera-srebrenica5477">glasbena skupina Afera</a></li> <li><a href="https://www.youtube.com/watch?v=iIJKhR1UwOY">napovednik dokumentarnega filma Samir Mehić Bowie – Pisma iz Srebrenice </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/izvidnica/93117301/174345883">reportaža Vala 202 iz Srebrenice leta 2015</a></li> </ul> <p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul> <p> </p>

Na izviru reke Une na Hrvaškem, tik ob meji z Bosno in Hercegovino, so lani poleti brez ustreznih dovoljenj začeli graditi manjšo hidroelektrarno. Lokalni prebivalci, večinoma srbske narodnosti, so se nemudoma aktivirali, s protesti so ustavili gradnjo in sprožili širše nadnacionalno ekološko gibanje. Na območju kraja Srb zaradi burne zgodovine in razvojne degradiranosti to nikakor ni samoumevno.<p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul>

Somaliland je razglasil neodvisnost od Somalije leta 1991, a ga do danes ni priznala še nobena država. Izjemna glasbenica in strastna borka za ohranjanje kulturne identitete Sahra Halgan je prepričana, da bi jo morali priznati. V osemdesetih je v vojni za osamosvojitev Somalilanda kot medicinska sestra s pesmijo spodbujala bojevnike proti diktaturi in si prislužila nadimek Hagan, ki pomeni »borka«. Verskim skrajnežem to ni bilo všeč. Sahra ne bi smela peti, ker je ženska. Borka s pesmijo, se ni ustavila, ko so ji govorili, da je greh, da moški in ženske skupaj plešejo na njeno glasbo in so prekinjali njene koncerte. Prepričana je, da je glasba dobra za ljudi, saj lahko odpira um in prinaša srečo.

Petrinja je mesto na Hrvaškem. Stoji ob reki Kolpi, tik pred njenim izlivom v Savo. Na širšem območju zgodovinsko-geografske pokrajine Banovina živijo tako Hrvati kot Srbi. Medetnično sobivanje je bilo zaradi politike vedno burno, ob razpadu Jugoslavije je bilo mesto porušeno, ljudje izgnani. Premnogi so v vojni umrli. Ob božiču leta 2020 je Petrinja doživela močan potres. Mesto je bilo ponovno porušeno. Tektonske razpoke so se križale z razpokami miru. Kako živijo pet let pozneje? Kakšni so odnosi med ljudmi? Kako Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost, prihodnost brez kontejnerjev?<p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175134996">Baljvine, vas, kjer Bošnjaki in Srbi živijo v sožitju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul>

Baljvine so kraj v Bosni in Hercegovini, kjer je ob razpadu nekdanje Jugoslavije živelo 1500 ljudi, polovica Srbov in polovica Bošnjakov. Navkljub etnični in verski razdeljenosti, so tudi med državljansko vojno živeli v sožitju in se izognili krvavim konfliktom. Kako jim je uspelo in kakšno je sporočilo iz Baljvin v Bosni in Hercegovini, v državi, ki se zdi še naprej vrelišče za nove in nove spore?<p><em>Balkan je tektonsko dejaven prostor. Pogosti so potresi. Na površju nemirnih tal pa pretresi. Razpad nekdanje Jugoslavije so zaznamovali krvavi spopadi med narodi, ki so nekoč sobivali pod isto streho. So tri desetletja po koncu vojn razpoke miru kaj manj globoke? Kako zaceliti še vedno boleče rane, kako povezati razdvojene svetove? In kje iskati veziva, ki lahko utrdijo krhki mir? V raziskovalni seriji Vala 202 “Razpoke miru” odkrivamo zgodbe sobivanja, ki prinašajo žarke upanja in kažejo, da je vsaj premirje mogoče.</em></p> <p><strong>Razpoke miru:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175136033">Petrinja na ruševinah vojne in potresa gradi novo prihodnost</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175137949">Srbi na Hrvaškem se borijo za reko v Bosni</a></li> <li><a href="%20https:/val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175139335">Vse, kar je pozitivnega v Srebrenici, nekoga moti</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175141298">Sarajevski razmisleki</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175141861">Z bojem za okolje proti naučeni nemoči</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175144912">Mustafa Nukić – od begunskega naselja v Ljubljani do idola navijačev Olimpije</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/n/173250794/175145589">Z zasavskim rudarjem Mehmedalijo Alićem v Srebrenici</a></li> </ul>

Jian Gao je profesor na Univerzi za mednarodne študije v Šanghaju. Je ekspert za evropske študije. Kritičen je do Trumpa in ZDA, do celotne zahodne agende, ki po njegovem mnenju ne predstavlja modernizacije. Ne verjame v svobodo govora, odločno zagovarja kitajska stališča, tudi v odnosu do Rusije. V avli njegove univerze so z zlatimi črkami zapisane tri besede: sanje, prepričanje, ljubezen.

Shameen Prashantham je profesor ekonomije v Šanghaju. Rojen je bil v Veliki Britaniji, ima indijsko-šrilanške korenine, od leta 2015 živi in dela na Kitajskem. Napisal je knjigo z zanimivim naslovom “Plesati z gorilami”. V njej analizira razmerja med zagonskimi podjetji in velikimi korporacijami. Razloži kompleksnost kitajsko-evropskih odnosov. Pojasni ozadja carinske vojne. Argumentira, zakaj je svet veliko več od ZDA.

Wang Guanglin je profesor angleščine na mednarodni univerzi v Šanghaju. Študenti imajo na Kitajskem do učiteljev podobno spoštovanje kot do staršev, čeprav se čuti vpliv tehnologij. Profesor Guanglin je tudi prevajalec angleške, ameriške in avstralske literature. Od slovenskih avtorjev pozna filozofa Slavoja Žižka, ki ga je tudi mogoče brati v kitajščini.

Yolinda Chen je diplomatska predstavnica Fidžija v Šanghaju. Srečamo se v 86. nadstropju ikoničnega in 420 metrov visokega nebotičnika Jin Mao. Kakšni so pogledi na Kitajsko in svet z višine, kakšni z vidika majhne otoške države v Tihem oceanu.

Wei Shen je profesor na eni izmed najboljših kitajskih univerz. Srečali smo se ob velikem jezeru v Hangdžovu, s hitrim vlakom le slabo uro oddaljenem od Šanghaja. Zahodno jezero, ki s svojo mondenostjo malo spominja na Bled, ima simbolično mesto v kitajsko-ameriških odnosih. Hangdžov je eno izmed tehnoloških središč Kitajske, tukaj se je rodila tudi aplikacija za umetno inteligenco DeepSeek.