Zgodbe

Blaž Štefe je osem let živel na Kitajskem, dela v avtomobilski industriji, povezati skuša slovenske in kitajske poslovneže. Pogovarjamo se o carinski vojni ZDA in Kitajske, priložnostih Evropske unije, očitkih o kitajskem kopiranju zahodnih tehnologij. Tudi o modernih avtomobilih in hitrih vlakih. Kitajski poslovni kulturi.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <p>-<a href="Zapiski:%20 -Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč (https://val202.rtvslo.si/podkast/zelena-luc/173251872/175105645) -APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? (https://val202.rtvslo.si/podkast/avtomobilsko-prometne-minute/2932230/175109356)">Blaž Štefe o kitajski mobilnosti v podkastu Zelena luč.</a></p> <p>-<a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/avtomobilsko-prometne-minute/2932230/175109356">APM: Kako deluje kitajska avtomobilska industrija? </a></p>

John Zhao je eden izmed direktorjev vodilnega kitajskega možganskega trusta, Centra za Kitajsko in globalizacijo. Kako v Pekingu osmišljajo Trumpove carinske rekorde, zakaj se počutijo močne iz samozavestne, kako izboljšati odnose z Evropsko unijo. Kitajska beseda za krizo vsebuje tako nevarnost kot priložnost.

Vuhan ni samo koronavirus. Velemesto ob reki Jangce ima bogato zgodovino, močno industrijo, uporabljajo tudi že umetno inteligenco. Po Vuhanu se vozimo s kolesom, se sprehodimo po ogromnem parku s pogledom na visoke nebotičnike, obiščemo optično dolino. Klepetamo z domačinkami in domačini. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/pet-let-pozneje/reportaza-kaksno-je-zivljenje-v-vuhanu-pet-let-po-izbruhu-novega-koronavirusa/735537">Fotoreportaža Maja Valerija iz Vuhana</a></li> <li><a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/globus/175115814">Reportaža za TV Globus iz Vuhana</a></li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/zdravje/pet-let-pozneje/kitajski-virolog-najbolj-me-skrbita-gripa-in-koronavirus/736651">Intervju z glavnim kitajskim virologom</a></li> </ul>

Melinda Liu je novinarka, ki že od leta 1980 živi v Pekingu. Dela za ameriški tednik Newsweek. Pojasni bliskovit vzpon Kitajske in razloge za optimizem navkljub slabšim gospodarskim kazalcem. Zakaj Kitajci sramežljivo občudujejo Elona Muska in kako bi z Donaldom Trumpom lahko celo sklenili trgovinski sporazum.

Shuihui Zhang je profesor sociologije v Šanghaju. Sliši tudi na slovensko ime Luka Novak. Pojasni silovit razvoj Kitajske v samo nekaj desetletjih, prepad med mesti in ruralnimi območji, razloge za nizko rodnost in staranje prebivalstva, zapleten pokojninski sistem in ne samo pozitivne vplive hitre digitalizacije. Državo primerja s človekom, Kitajska je zdaj v srednjih letih, uporabiti mora predvsem izkušnje.

Søren Pagter je profesor fotografije v danskem Aarhusu. Če nisi zvedav, ne moreš biti dober fotograf, pravi. Dobrega četrt stoletja se ob delu uči. Poučuje tudi po svetu in je član žirij. Na Finskem, Islandiji, v Nepalu, Iranu in drugje. Vesel je, da lahko spremlja mlade, ki razmišljajo, čutijo potrebo, da morajo nekaj spremeniti. Navdihujoče je, ko si v teh časih obdan s takšnimi ljudmi, pravi.<p><strong>Zapiski: </strong></p> <ul> <li><a href="https://www.instagram.com/sorenpagter/">Søren Pagter na Instagramu</a></li> <li><a href="https://phmuseum.com/projects/you-still-dont-know-my-name">Projekt dveh študentk o izkoriščanju in prostituciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175104856">Zgodbe: Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175106694">Zgodbe: Bolj kot kjer koli upanje najde v trdoživosti ljudi</a></li> </ul>

Preden je Brent Stirton pri zgodnjih dvajsetih začel s fotoreporterskim delom, je nosil vojaško uniformo. Južnoafričan, ki živi v Združenih državah, je obiskal krepko čez polovico držav sveta. Objavlja v največjih svetovnih medijih. Tudi za National Geographic, New York Times, Le Figaro, Der Spiegel. Prejel je več prestižnih nagrad World Press Photo. Svoje delo jemlje kot poslanstvo in z vso resnostjo. Poroča o tistih zgodbah, ki po njegovem mnenju niso deležne dovoljšnje pozornosti. S fotografijami skuša ganiti ljudi, da bi se bolje informirali. Sodeč po odzivih, mu uspeva.<p><strong>Zapiski: </strong></p> <ul> <li><a href="https://www.theguardian.com/artanddesign/2015/oct/22/brent-stirton-best-photograph-dead-silverback-gorilla-congo-virunga">Brentova fotografija mrtve gorile</a></li> <li><a href="https://www.brentstirton.com/photojournalism">Uradna spletna stran </a></li> <li><a href="https://www.instagram.com/brentstirton/">Brent Stirton na Instagramu</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175088988">Zgodbe: Svetovno uveljavljeni fotografi na pobudo Slovencev znanje prenašajo v Boliviji </a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175104856">Zgodbe: Vse fotografira z enakim spoštovanjem in ljubeznijo kakor soproga med prebolevanjem raka</a></li> </ul>

Ana María Arévalo Gosen je venezuelska fotografinja, ki živi v Madridu. Med drugim je dokumentirala življenje v ženskih zaporih Latinske Amerike in fenomen najstniškega starševstva v Venezueli. Sodeluje tudi s Pulitzerjevim centrom, New York Timesom in National Geographicom. Leta 2016, leto dni po poroki, je soprog Filip zbolel za rakom na modih. Njegovo pot do ozdravitve in njuno življenje je fotodokumentirala. Takrat je zares spoznala, kako delati. Ljudi mora fotografirati z enako ljubeznijo in spoštovanjem, kakor je tudi svojega soproga, pojasnjuje.<p><strong>Zapiski: </strong></p> <ul> <li><a href="https://anamariaarevalogosen.com/">Osebna spletna stran</a></li> <li><a href="https://www.instagram.com/anitasinfiltro/">Ana María Arévalo Gosen na Instagramu </a></li> <li><a href="https://www.theguardian.com/global-development/2024/nov/06/women-behind-the-lens-prison-female-inmates-venezuela-ana-maria-arevalo-gosen">Women behind the lens: capturing the ‘eternal days’ of female inmates in Venezuela </a></li> <li><a href="https://www.nytimes.com/2024/12/10/realestate/spain-nuns-convents-poor-clares-of-belorado.html">These Nuns Were Excommunicated but Won’t Leave Their Convents</a></li> </ul> <p><em>Foto: Antonio Davila</em></p>

Ruwaida Amer je 30-letna učiteljica in novinarka z juga Gaze. Kljub temu je njeno življenje pred začetkom zadnje vojno večinoma potekalo na severu v mestu Gaza. Pripoveduje, da je imela dostojno življenje. Vsak dan je poučevala ter ustvarjala novinarske prispevke in dokumentarce. Še posebej se je osredotočila na zgodbe ljudi, še najmanj ji je všeč politika. Ko se je pred 15 meseci* začela vojna, se je njeno življenje popolnoma spremenilo. Sever Gaze zanjo ni obstajal več. Tam so bili vsi njeni prijatelji in učenci. Začelo se je drugačno življenje. Soočala se je s pomanjkanjem vode, elektrike, hrane, povezav s svetom. Med vojno je ključno preživeti. Nekaterim njenim prijateljem in učencem ni uspelo. Zdaj je končno na obzorju premirje. Ruwaida Amer pravi, da je varno življenje ključno. Da se lahko prosto gibaš in ti ni treba ves čas razmišljati, ali te nekdo bombardira ali ne. Zamišlja si, da to pomeni konec neprestanih preletov vojaških letal in dronov. Varnost pomeni, da se lahko srečaš s komerkoli, z družino, prijatelji. Znova lahko greš v službo. Ruwaida zadnjih 15 mesecev ni v živo poučevala nikogar. Želi si, da bi premirje bilo dokončno. Mir je nekaj najpomembnejšega. To je vse, kar si trenutno prebivalci Gaze želijo. Ruwaida pa se zaveda, da je mir pomemben za vse ljudi na svetu. Tudi zato svet poziva, da trdno podpre to premirje. Niti v najhujših sanjah si prebivalci Gaze ne želijo več nadaljevanje vojne. Verjame, da ima vsaka zgodba začetek in konec. Torej vse se enkrat konča, samo da ne vemo kako. Svoje sanje prihodnosti si v Gazi želijo uresničevati v miru, ki lahko po besedah Ruwaide reši vse težave. To zvočno pismo je tik pred nastopom premirja v Gazi poslala učiteljica in novinarka Ruwaida Amer. Ves čas vojne je za številne medije popisovala življenjske zgodbe ljudi v Gazi. <p><em>*V zvočnem prispevku je napaka v stavku: "Ko se je pred 15 leti začela vojna, ...". Pravilna informacija je: "Ko se je pred 15 meseci začela vojna, ..." Za napako se opravičujemo.</em></p>

V enem izmed zalivov v Zadru se na barki po cele dneve sonči pudljica Nina. Njen lastnik je stari mornar in zavedni krvodajalec Venci Jurin, ki je poln zgodb vseh vrst.

Alvaro Passeri je strokovnjak za animatroniko. Proslavil se je kot filmski ustvarjalec, s svojimi kreacijami, animacijami in posebnimi efekti je sodeloval celo s Hollywoodom, v svojem rimskem studiu pa je med drugim izdelal robota Leonarda Da Vincija in animatronski živalski orkester, ki igra na resnične instrumente. Pred časom je obiskal Trbovlje.

Sindre Wimberger je spletni razvijalec. Skrbi za digitalizacijo Dunaja. Je "oče" digitalnega asistenta WienBot, ki za izboljšanje dostopnosti informacij uporablja umetno inteligenco. Zakaj je Dunaj tudi digitalna prestolnica, kateri so ključni digitalni projekti in kako se iz pametnega spreminjajo v inovativno mesto.<p><strong>Povezave do posebnih epizod z Dunaja:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174995322">Antropologinja Caroline iz okrožja Ottakring</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174996202">Sladko življenje upokojenke Evelyn</a>  </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174996959">Pravnik Domen Brus in slovenski pridih</a> </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174997474">Mamica Anna o vrtcih, porodniški, polovičnem delovnem času</a>  </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/174999436">Gerald o viziji 250 avtomobilov na 1000 prebivalcev</a>   </li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175000147">Alena o šolstvu in skrbi za otroke z avtizmom</a></li> </ul>

V organizaciji dveh Slovencev se je na festivalu dokumentarne fotografije v bolivijskem Santa Cruzu zbralo blizu dvajset svetovno uveljavljenih fotoreporterjev, urednikov in profesorjev. Med njimi sodelavci National Geographica, Bloomberga, New York Timesa, Der Spiegla in številnih agencij.<p>Druga izvedba festivala Manzana 1 – kakor se imenuje tudi osrednje prizorišče, galerija v središču dvomilijonskega mesta – ponuja razstave, vodene oglede in predavanja za širšo javnost, intenzivnih izobraževalnih delavnice pa se udeležuje več kot 200 večinoma bolivijskih fotografov.</p> <p>Gonilna sila galerije in festivala je Ejti Štih, vedno nasmejana slovenska umetnica, ki se je v Južno Ameriko z Bleda preselila leta 1982. Umetniški vodja festivala pa je slovenski fotograf Matjaž Krivic, ki v Boliviji po etapah že več let spremlja zgodbi o pridobivanju litija in poodnebni krizi.</p>

Nagrajeni novinar Borisov Mitov se poklicno veliko ukvarja s korupcijo, ki je največji problem sodobne Bolgarije. Dela za bolgarsko izpostavo Radia Svobodna Evropa, enega redkih medijev, ki ga ne obvladujeta politika in kapital. Je tudi velik nogometni navdušenec in navijač kluba Levski iz Sofije. Žalosti ga, da tudi bolgarskemu nogometu ravno ne cvetijo rožice.

Vladimir Karafizov je IT inženir, star je 48 let. Deluje v zelo razvitem sektorju, Bolgarija je namreč regijsko središče za številna velika tehnološka podjetja, kar prinaša tudi pozitivne učinke zaradi vlaganj in višjih plač. Po drugi strani pa se mnogi počutijo izkoriščene.

To je zgodba o glasbeni skupini Ekatarina Velika iz Beograda, znani tudi s kratico EKV. Delovala je med letoma 1982 in 1994. Pet njenih članov je umrlo mladih. 30 let pozneje imajo še vedno veliko oboževalcev in skoraj kulten status. Tudi v Sloveniji. Kakšen je fenomen skupine, kako je (bila) povezana s Slovenijo, kakšna je njena glasbena zapuščina in zakaj ima tak vpliv tudi pri mlajši generaciji, ki je ni nikoli videla živo? S sopotniki in sodobniki skupine v različnih krajih nekdanje Jugoslavije osmišljamo, kako je Ekatarina Velika spreminjala svet do konca pesmi … Kako je opazovati zvezde z Milanom, s katero slovensko družino je Magi muzicirala na jadranskem otoku, kakšen smisel za humor je imel Bojan, kdo v Ljubljani za lastno veselje in navdih preigrava Ekatarino Veliko. Sogovorniki: Dušan Vesić, Aleksandar Žikić, Anja Rupel, Esad Babačić, Ivan Fece Firči, Miha Hawlina, člani benda Repetitor, Husein Hasanefendić Hus, Dani Bavec, Mile Kekin, Tamara Milošević. Radijski dokumentarec o skupini Ekatarina Velika v produkciji Vala 202 je nastajal v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Avtorji so: Luka Hvalc, Jan Grilc (oba Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Kulturni center Pekarna v Mariboru deluje že 30 let. Nekdanja vojašnica, specializirana za peko kruha, je zdaj zanesljivo pribežališče alternativne kulture in misli. V pekarni avtonomne mariborske kulture se mesi kakovosten program, ekipa za zdaj uspešno odvrača tudi politične in kapitalske pritiske. Obiskali smo različna prizorišča, se pogovarjali s prvoborci in aktivnimi uporabniki. Tudi o ozadjih imen kluba Gustaf in bukvarne Ciproš, pa o grafitu, ki je aktualnega župana privabil v Pekarno z dvema sprejema.

Komunikatorka znanosti Ljubov Kostova je bila članica zadnje bolgarske odprave na Antarktiko, kjer so jo osupnile ledene gore. Ker so neverjetno lepe, velike in barvite. Prikazujejo se v 500 odtenkih bele. Bolgarija ima na otoku Livingstone kot edina balkanska država antarktično bazo že od leta 1988. Gre za enega izmed paradnih projektov države, ki v znanost in raziskovanje sicer vlaga veliko manj od evropskega povprečja.

Sofija je v zadnjih letih postala tudi zelo grafitarsko mesto. V bolgarsko prestolnico prihajajo najboljši svetovni ustvarjalci uličnih poslikav. Veliko je družbeno-kritičnih in angažiranih muralov. Eden izmed ustvarjalcev je tudi študent režije, ki nosi kapo z napisom Filmar.

Giannis Tzikas je lastnik manjšega bara ob košarkarskem igrišču v atenski soseski Sepolia. Prav tam so začeli igrati tudi bratje Antetokounmpo. Pomembno vlogo v njihovi karieri je imel prav gospod Tzikas, ki je poleg košarke tudi velik ljubitelj spačkov. Po Atenah nas je zapeljal z vijolično-črnim, ki je bil pred več kot 50 leti izdelan v Kopru. Giannis Tzikas je svojega spačka že peljal tudi na obisk na slovensko obalo.

Nikos Panagiotou je profesor novinarstva na Aristotelovi univerzi v Solunu, ki je z 80 tisoč študenti največja v Grčiji. Kakšne so posledice ukinitve grške javne radiotelevizije zaradi varčevalnih ukrepov pred desetletjem in zakaj je Grčija na lestvici svobode medijev najslabša med članicami Evropske unije.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175071035">Grčija: Pesnici Danae je kriza skoraj uničila življenje</a>;</li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175071717">Grčija: Mladi v Solunu si želijo boljšo demokracijo</a>.</li> </ul>

Solun je drugo največje grško mesto. Lega ob morju, bogata zgodovina in veliko mladih prebivalcev, mu dajejo poseben šarm. Pri spomeniku Aleksandru Velikemu se družimo s skejterji in obiščemo kampus največje grške univerze, ki nosi ime po filozofu Aristotelu.

Danae Sioziou je večkrat nagrajena grška pesnica. Tik pred padcem Berlinskega zidu se je rodila v Nemčiji, ko je šla v šolo, so se z družino vrnili v Grčijo. V atenski četrti Ampelokipi se s pogledom na akropolo pogovarjamo o poeziji, demokraciji, dolgem repu finančne krize iz leta 2010, življenju v labirintih Aten …

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.<p>O tem pripoveduje <strong>Barbara Dremelj Ribič</strong>, namestnica generalne direktorice SURS-a.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p> </p> <p><em>Foto: SURS</em></p>

O popisih prebivalstva pripoveduje Tina Žnidaršič iz oddelka za demografske statistike in življenjsko raven, ki se spominja, kako so potekali klasični popisi, opisuje pa tudi dolgoletne priprave SURS-a na uvedbo registrskih popisov, ki v Sloveniji potekajo od leta 2011 naprej. Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu, saj statistiki povežejo že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz.<p>Registrski popis je način priprave celovitih podatkov o prebivalstvu, gospodinjstvih in stanovanjih, ne da bi bilo za to potrebno dodatno zbiranje podatkov na terenu, saj statistiki povežejo že obstoječe podatke iz različnih registrov in baz.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p> </p> <p><em>Foto: Tina Žnidaršič, osebni arhiv</em></p>

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v preteklosti podatke zbiral le s pomočjo terenskih anketarjev, danes pa uporablja še številne druge načine zbiranja.<p><strong>Laura Šuštar Kožuh</strong>, vodja oddelka za sodelovanje s podjetji, in <strong>Luka Zupanc</strong>, vodja oddelka za anketiranje oseb in gospodinjstev, opisujeta, kako zbirajo podatke, od terenskega in telefonskega anketiranja do spletnih vprašalnikov in najrazličnejših registrov ter drugih podatkovnih virov, tudi zelo sodobnih, ki verjetno predstavljajo prihodnost zbiranja podatkov.</p> <p>Razlagata še, kako strogo politiko varovanja podatkov imajo na statističnem uradu in dodajata, da so svoje delo tudi med epidemijo covida-19 opravili zelo dobro.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p><em>Foto: SURS</em></p>

Analiza obiskanosti spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije je pokazala, da uporabnike najbolj zanimajo podatki o plačah. Za usklajevanje plač in socialnih transferjev z rastjo cen se uporablja indeks cen življenjskih potrebščin, ki je od leta 1998 uradna mera inflacije v Sloveniji. Tudi zato so podatki, ki jih SURS zbira, obdeluje in objavlja, tako zelo pomembni.<p>O spremljanju gibanja cen in inflaciji se pogovarjamo s <strong>Klavdijo Škerlak</strong> iz oddelka za statistiko cen, ki med drugim opisuje delo opazovalcev cen. Razloži nam, kaj pomeni spletno strganje cen in kako sodelujejo z Eurostatom.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p><em>Foto: SURS</em></p>

Statistični urad Republike Slovenije objavlja podatke, ki so namenjeni različnim uporabnikom. Zadnja leta je dejaven in prepoznaven tudi na družbenih omrežjih. Z objavami in še s številnimi drugimi aktivnostmi SURS izboljšuje našo statistično pismenost.<p>Na spletni strani <a href="https://www.stat.si/statweb">www.stat.si</a> so na primer na voljo videoposnetki, s katerimi na preprost način razlagajo na videz zapletene statistične pojme. O objavljanju podatkov, ki niso sami sebi namen, in o statistični pismenosti pripoveduje <strong>Simona Klasinc Rozman</strong>, vodja oddelka za odnose z uporabniki.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p><em>Foto: SURS</em></p>

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je v osemdesetih letih vodilo dvanajst generalnih direktoric in direktorjev, najdaljši staž pa je imel Tomaž Banovec, ki je statistični urad vodil 22 let. SURS je od ustanovitve leta 1944 do danes sedemkrat zamenjal svoj uradni naziv. Najdaljše in najbolj zapleteno ime je imel urad od leta 1951 do 1953, imenoval se je Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.<p>O zgodovini SURS-a pripoveduje <strong>Irena Svetin</strong> iz oddelka za objavljanje podatkov.</p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175064921">1. del: Statistika je povsod okrog nas</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul> <p><em>Foto: SURS</em></p>

Statistični urad Republike Slovenije (SURS), glavni izvajalec in koordinator slovenske državne statistike, je tovarna verodostojnih podatkov. V prvi epizodi nanizanke o statističnem uradu, ki je bil ustanovljen 19. avgusta 1944, nam SURS predstavlja Zala Jakša iz oddelka za odnose z uporabniki.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065401">2. del: O zgodovini in statističnem humorju</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065577">3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065762">4. del: O cenah in inflaciji</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175065978">5. del: "Ferrari na kolovozu"</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066144">6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175066440">7. del: Naše statistike mednarodna skupnost upošteva in spoštuje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175066386">Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa</a></li> </ul>

Na Hvaru se prav vsako popoldne na balinišču dobiva druščina otoških upokojencev. Med njimi je tudi nekdanji natakar Joško. V senci se pogovarjamo o turizmu, dobri hrani, cenah, tudi o nepalskem poštarju in zakaj se raje kot v morju hladijo na kavču.

Grše je najbolj vroče ime dalmatinske hiphopovske scene. Na rtu Sustipan v Splitu se pogovarjamo o muziki, veri, depresiji, nogometu, drogah … O vplivu morja in južne mentalitete.

To je zgodba o Trenti iz Dalmacije. Leta 1988 se je v kraju Trpanj, na severni strani polotoka Pelješac, odprl pristaniški bife, poimenovan po slovenski ledeniški dolini. Kako se je Trenta znašla na Pelješcu in na Korčuli?

Še pred začetkom poletne vročice si prikličemo občutek olajšanja ljudi z morja, ko pod jesen ptice pripravljajo kovčke za na pot. In pada voda z oblakov na strehe avtov in na dežnikaste ljudi. Ko veter liže palmi liste, takrat Zavese plešejo jazz balet. To je zgodba o komadu skupine Zmelkoow.

Anja je naslov komada skupine Parni Valjak iz Zagreba. Opisuje jezikovno izkušnjo slovenske pomladi iz sredine osemdesetih let. Anja je tudi simbol mladosti in privlačnosti neke generacije, ko je imela ljubezen isti jezik za vse.

Zarjavele trobente so nastale neke poletne noči leta 1984 v Sarajevu. Člana skupine Kongres sta ob pijači napisala nostalgično in pretresljivo zgodbo o žirafah, opicah in tigrih. O žalostnih afriških levih. O Francu in Lizi iz cirkusa Qualabladala pripovedujeta Adam Subašić in Zoran Predin.

Sonce se je Severi Gjurin medilo dolgo. V garsonjeri v ljubljanskih Mostah je vzšlo šele, ko se je pravzaprav že umaknilo. In zazibalo v še bolj trden spanec. Zlati vlak pa včasih tudi dobesedno pripelje čez daljave.

V tretjem delu radijskega dokumentarca o Nietih razmišljata Koala Manca in Mrfy Štras, nogometni trener Slaviša Stojanović se spominja prve pevke Tanje, sošolka s srednje kemijske pa ustanoviteljev Igorja in Aleša, ki sta se takrat ubadala tudi z rubikovo kocko. Severa pravi, da je lahko razlog za dolgoživost tudi v rednih pavzah. Kje so Niet danes, zakaj so karte za koncert drage, kako je ruženje v bendu skoraj kot orgazem. Koliko jih je še ostalo?

Miloš Ziherl je bil med obema svetovnima vojnama uspešen slovenski glasbenik, igral je v različnih zasedbah in napisal nekaj čudovitih pesmi. Med njimi tudi ljubezensko Gledal tvoje sem oči sanjave. "Komad še danes zveni, kot bi ga igrali džezerji nekje v Sohu," pravi Vlado Kreslin, avtor najbolj znane sodobne izvedbe.

V drugem delu radijskega dokumentarca spoznamo pevca Nietov Boruta Marolta. Kako je bilo stopiti v čevlje enega in edinega Primoža Habiča, zakaj je tudi Borutova profesionalna kariera svojevrsten punk, pogovarjamo se z njegovimi sodelavci in varovanci. Pridruži se nam tudi Severa, ki razmišlja o glasbi in mladih. Kam plujemo?

Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.

Niet še vedno živijo svoje perspektive, čeprav je bilo vmes veliko vijolic, depresije in smrti. 40 let od nastanka skupine ostaja energija, družbene kritičnosti ne zmanjka. V prvem delu radijskega dokumentarca na vajah spoznamo odnose v bendu, se pogovarjamo s sopotniki in sodobniki Nietov, z včasih neverjetnimi anekdotami se spomnimo Primoža Habiča, pokojnega prvega pevca.

O delavkah in delavcih, ki so pogosto spregledani, utišani in obravnavani kot številke, o izčrpavanju tovarn in ljudi govori antropologinja dr. Nina Vodopivec, Aleš Černi pa v zgodbi o vzponu in padcu tovarne Mura simbolizira sedanjost in prihodnost, ki sta tesno povezani s preteklostjo. Krojač in modni oblikovalec Aleš Černi je namreč otrok tovarne Mura, njegova mama je bila v Muri šivilja in po njeni zaslugi je bila Alešu ljubezen do šivanja položena v zibelko ...<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042722">To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del</a>;</li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042723">To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del</a>.</li> </ul>

O delu, delavkah in delavcih, o pomenu korektne komunikacije in partnerskih odnosov z zaposlenimi in s sindikati, pa tudi o razlogih, da je tekstilna tovarna Mura propadla, razmišlja Borut Meh, ki je bil predsednik družbe Mura od 2002 do 2007. V Muro je takrat že prišel kot krizni menedžer.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042722">To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del</a>;</li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042724">To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del</a>.</li> </ul>

Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042723">To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042724">To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del</a>.</li> </ul>

Ob ljubljanski operi se je vse od konca 19. stoletja, ko so to imenitno stavbo dogradili, bohotila rdečelistna bukev. Zrasla je v veliko in lepo drevo. Ko je dopolnila približno 115 let, pa so jo posekali, saj je bila napoti pri obnovi opernega poslopja. Da bi priljubljeno drevo na nek način ohranili pri življenju, je Arboretum Volčji Potok v sodelovanju s SNG Opera in Balet Ljubljana cepil njene cepiče. Vzgojili so več kot sto mladih dreves, ki po slovenskih vrtovih in parkih ohranjajo njen spomin. Kakšna je zgodba drevesa, ki ga več ni?<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong>Maja Simoneti</strong>, krajinska arhitekta;</li> <li><strong>Matjaž Mastnak</strong>, dendrolog iz Arboretuma Volčji Potok;</li> <li><strong>Marijanka Sešek</strong>, ki je več kot 40 let dela v operni maski.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah.</a> </span></li> </ul> <p>Prvoosebno zgodbo rdečelistne operne bukve bere Ajda Sokler. </p> <p><em>Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</em></p>

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.<p>Kaj o Janisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Janisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Andetokumbo.</p>

Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><strong>mag. Špela Koblar Habič</strong>, načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije;</li> <li><strong>Jože Posega</strong>, najstarejši vaščan v Stranah, ki živi v tisini neposredni bližini. </li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p>Prvoosebno zgodbo tise v Stranah bere Ajda Sokler. </p> <p><em>Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</em></p>

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.<p><strong>Sogovornici:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Blanka Malgaj</strong>, solastnica posestva Fabiani;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Rebeka Lucijana Berčič</strong>, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo.</span></li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p><span style="font-weight: 400;">Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. </span></p> <p><em><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</span></em></p>

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina. Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača. Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji. Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad. Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.