Zgodbe

Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042723">To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042724">To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del</a>.</li> </ul>

Ob ljubljanski operi se je vse od konca 19. stoletja, ko so to imenitno stavbo dogradili, bohotila rdečelistna bukev. Zrasla je v veliko in lepo drevo. Ko je dopolnila približno 115 let, pa so jo posekali, saj je bila napoti pri obnovi opernega poslopja. Da bi priljubljeno drevo na nek način ohranili pri življenju, je Arboretum Volčji Potok v sodelovanju s SNG Opera in Balet Ljubljana cepil njene cepiče. Vzgojili so več kot sto mladih dreves, ki po slovenskih vrtovih in parkih ohranjajo njen spomin. Kakšna je zgodba drevesa, ki ga več ni?<p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong>Maja Simoneti</strong>, krajinska arhitekta;</li> <li><strong>Matjaž Mastnak</strong>, dendrolog iz Arboretuma Volčji Potok;</li> <li><strong>Marijanka Sešek</strong>, ki je več kot 40 let dela v operni maski.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah.</a> </span></li> </ul> <p>Prvoosebno zgodbo rdečelistne operne bukve bere Ajda Sokler. </p> <p><em>Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</em></p>

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.<p>Kaj o Janisu menijo mladi, ki danes igrajo na betonskem igrišču z njegovim emblemom, kakšne so podobnosti z Luko Dončićem, kaj o Janisu pravi Goran Dragić? Po grškem košarkarskem derbiju Panathinaikos-Olympiakos je posebej za Val 202 govoril najmlajši izmed bratov, Kostas Andetokumbo.</p>

Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><strong>mag. Špela Koblar Habič</strong>, načrtovalka na Zavodu za gozdove Slovenije;</li> <li><strong>Jože Posega</strong>, najstarejši vaščan v Stranah, ki živi v tisini neposredni bližini. </li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p>Prvoosebno zgodbo tise v Stranah bere Ajda Sokler. </p> <p><em>Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</em></p>

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.<p><strong>Sogovornici:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>Blanka Malgaj</strong>, solastnica posestva Fabiani;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;"><strong>dr. Rebeka Lucijana Berčič</strong>, Inštitut za svilogojstvo in svilarstvo.</span></li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</span></a></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</span></a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p><span style="font-weight: 400;">Prvoosebno zgodbo Fabianijeve murve bere Ajda Sokler. </span></p> <p><em><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</span></em></p>

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina. Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača. Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji. Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad. Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Zapeljemo se na 52 hektarjev veliko kmetijo v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid. <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li><strong> Gregor Sgerm</strong>;</li> <li><strong> Matic Kristan</strong>;</li> <li><strong> Blaž Kristan</strong>.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175034480">Drevo ima zgodbo, 1. del: Gašperjev kostanj;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p>Prvoosebno zgodbo Sgermove smreke bere Ajda Sokler. </p> <p><em>Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</em></p>

V vasi Močilno visoko v posavskih hribih raste orjak. Gašperjev kostanj šteje že čez 400 let in roke si mora podati deset otrok, da ga lahko objamejo. Je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki je bilo v vsem tem času nema priča odseljevanj, grozovitih golosekov in vojnih viher. Pod njegovo mogočno krošnjo se, odkar pomni, zbirajo vaščani, po njem pleza razposajena mladež, vsako leto pa navrže za več kot 200 kilogramov plodov. Kako mu je mineval čas, kaj vse je videlo, kdo je hodil tam mimo?<p><strong>Sogovornika:</strong></p> <ul> <li><strong>Mateja Kišek Vovk</strong>, doktorica dendrologije;</li> <li><strong>Jože Prah</strong>, Zavod za gozdove.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175035913">Drevo ima zgodbo, 2. del: Sgermova smreka;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175037718">Drevo ima zgodbo, 3. del: Fabianijeva murva;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175039568">Drevo ima zgodbo, 4. del: Tisa v Stranah;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175042217"><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo, 5. del: Rdečelistna operna bukev.</span></a></li> </ul> <p>Za strokovno pomoč se zahvaljujemo <a href="https://www.bf.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/zaposleni/226/brus-robert"><strong>prof. Robertu Brusu</strong></a> z Biotehniške fakultete v Ljubljani.</p> <p>Prvoosebno zgodbo Gašperjevega kostanja bere Igor Velše. </p> <p><em><span style="font-weight: 400;">Drevo ima zgodbo je nova podkast serija zgodb drevesnih orjakov po Sloveniji. Svoje zgodbe pripovedujejo kar sami. Prisluhnite jim v miru, najbolje v gozdu na sprehodu. Vsak torek v aprilu ob 10.45.</span></em></p>

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji. <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li aria-level="1"><strong>Ahmed Karabegović<span style="font-weight: 400;">, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger;</span></strong></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Filip Gartner</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni glavni trener moške alpske reprezentance;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Marjan Lah</strong><span style="font-weight: 400;">, dolgoletni urednik športnega programa na RTV Slovenija;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Bibija Biba Kerla</strong><span style="font-weight: 400;">, takratna sarajevska hitrostna drsalka;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Senada Kreso</strong><span style="font-weight: 400;">, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tomo Levovnik</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni trener slovenske smučarske reprezentance;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Jure Franko</strong><span style="font-weight: 400;">, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Jabučar Nasir</strong><span style="font-weight: 400;">, predstavnik 14. generacije, ki se ukvarja z ročno izdelavo bakrene posode;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Eldin Hodžić</strong><span style="font-weight: 400;">, zgodovinar in kustos v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Emir Osmić</strong><span style="font-weight: 400;">, vodič po olimpijski turi v agenciji za ture in potovanja Insider;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><span style="font-weight: 400;">skupina mladih računalničarjev s Češke;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Enzo Smrekar</strong><span style="font-weight: 400;">, predsednik Smučarske zveze Slovenije;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Franjo Bobinac</strong><span style="font-weight: 400;">, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, združenja športnih zvez; </span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tone Vogrinec</strong><span style="font-weight: 400;">, dolgoletni vodja alpskih disciplin;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Adi Operta</strong><span style="font-weight: 400;">, v času Sarajeva 1984 sarajevski turistični vodnik, čigar dedek je bil vpet v organizacijo iger;</span></li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021515">Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/sarajevo-84/173251783/175023548">Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/sarajevo-84/173251783/175025220">Sarajevo '84, 3. del podkasta: Volimo Jureka više od bureka" v ritmu Bolera</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021511">Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje</a></li> <li><a

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger. <p><strong>Sogovorniki:</strong></p> <ul> <li aria-level="1"><strong>Ahmed Karabegović<span style="font-weight: 400;">, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger;</span></strong></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Jure Franko</strong><span style="font-weight: 400;">, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Franc Pohleven</strong><span style="font-weight: 400;">, sankač v dvosedu;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tina Tolar</strong><span style="font-weight: 400;">, sankačica;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tomo Levovnik</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni trener slovenske smučarske reprezentance;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Bibija Biba Kerla</strong><span style="font-weight: 400;">, takratna sarajevska hitrostna drsalka;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Zoran Bibanović</strong><span style="font-weight: 400;">, član odbora za bob in sanke;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Zvone Šuvak</strong><span style="font-weight: 400;">, legendarni jeseniški hokejist;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Igor Beribak</strong><span style="font-weight: 400;">, takrat najmlajši reprezentant jugoslovanske hokejske reprezentance;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Marjan Vidmar</strong><span style="font-weight: 400;">,  takratni najboljši biatlonec;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Lojze Gorjanc</strong><span style="font-weight: 400;">, vodja nordijskih disciplin;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Jure Velepec</strong><span style="font-weight: 400;">, biatlonec;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tadej Curk</strong><span style="font-weight: 400;">, kustos ljubljanskega Muzeja športa, ki je sodeloval pri postavitvi razstave Muzeja novejše in sodobne zgodovine Srebrne igre 1984;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Jana Mlakar</strong><span style="font-weight: 400;">, najuspešnejša slovenska smučarska tekačica v Sarajevu;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Ivo Čarman</strong><span style="font-weight: 400;">, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Primož Ulaga</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni slovenski smučarski skakalec;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Miran Tepeš</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni slovenski smučarski skakalec;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Tomaž Dolar</strong><span style="font-weight: 400;">, takratni slovenski smučarski skakalec;</span></li> <li style="font-weight: 400;" aria-level="1"><strong>Vasja Bajc</strong><span style=&qu

V drugem delu podkasta Sarajevo '84 govorimo o pripravah in izvedbi največjega športnega tekmovanja, ki ga je kadarkoli gostila naša nekdanja skupna država, o slovenskem sodelovanju, brez katerega bi igre težko speljali na najvišji ravni, o naši radijski ekipi, pa o televizijskem deležu ter o morda največji zvezdi iger, o maskoti Vučku. <p><strong>Sogovorniki: </strong></p> <ul> <li><strong>Senada Kreso</strong>, priznana sarajevska prevajalka, poliglotka, v času 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu zadolžena za mednarodno sodelovanje;</li> <li><strong>Ahmed Karabegović</strong>, generalni sekretar organizacijskega komiteja 14. zimskih olimpijskih iger;</li> <li><strong>Davorin Kračun</strong>, doktor ekonomskih znanosti;</li> <li><strong>Marjan Lah</strong>, dolgoletni urednik športnega programa na RTV Slovenija;</li> <li><strong>Zoran Doršner</strong>, Sarajevčan slovenskih korenin, arhitekt, zadolžen za iskanja pravih lokacij za športne objekte;</li> <li><strong>Lojze Gorjanc</strong>, vodja nordijskih disciplin;</li> <li><strong>Tomo Levovnik</strong>, takratni trener slovenske smučarske reprezentance;</li> <li><strong>Adi Operta</strong>, v času Sarajeva 1984 sarajevski turistični vodnik, čigar dedek je bil vpet v organizacijo iger;</li> <li><strong>Jože Trobec</strong>, akademski slikar, avtor Vučka, maskote 14. zimskih olimpijskih iger;</li> <li><strong>Eldin Hodžić</strong>, zgodovinar in kustos, zaposlen v Muzeju olimpijskih iger v Sarajevu;</li> <li><strong>Ivo Milovanovič</strong>, takratni urednik športnega uredništva na Televiziji Ljubljana;</li> <li><strong>Bojan Križaj</strong>, slovenski alpski smučar;</li> <li><strong>Ivo Čarman</strong>, nekdanji smučarski tekač, zadnji nosilec olimpijske bakle v Sarajevu;</li> <li><strong>Tone Vogrinec</strong>, dolgoletni vodja alpskih disciplin;</li> <li><strong>Bibija Biba Kerla</strong>, takratna sarajevska hitrostna drsalka;</li> <li><strong> Jabučar Nasir</strong>, predstavnik 14. generacije, ki se ukvarja z ročno izdelavo bakrene posode;</li> <li><strong>Zoran Bibanović</strong>, predsednik Združenja turističnih agencij v Bosni in Hercegovini;</li> <li><strong>Rajko Dolinšek</strong>, reporter in leta 1984 del 15-članske novinarske ekipe Radia Ljubljana;</li> <li><strong>Vili Natlačen</strong>, v skupini tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano;</li> <li><strong>Matjaž Spreizer - Špricko</strong>, vodja skupine tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano;</li> <li><strong>Stane Košmerlj - Šibica</strong>, v skupini tonskih mojstrov, ki je bila takrat zadolžena za javljanja v Ljubljano;</li> <li><strong>Jure Franko</strong>, slovenski alpski smučar, ki je v Sarajevu poskrbel za prvo olimpijsko odličje naše takratne skupne države v zgodovini jugoslovanskih nastopov;</li> <li><strong>Primož Ulaga</strong>, takratni slovenski smučarski skakalec;</li> <li><strong>Miran Tepeš</strong>, takratni slovenski smučarski skakalec.</li> </ul> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021515">Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021511">Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175022438">Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023021">Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme;</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/evropa-osebno/2948287/175023049">Bibija Biba Kerla: Padla, se pobrala in obstala</a></li> </ul> <p><em><span style="font-weight: 400;">Sarajevo '84 je nov dokumentarni podkast Vala 202. Zelo podrobno se posveča kandidaturi, pripravi, organizaciji in izvedbi zimskih olimpijskih iger v Sara

Med najbolj zaposlenimi z obujanjem spominov na olimpijske igre v Sarajevu je v teh dneh gotovo Bibija Biba Kerla, ki je na domačih igrah nastopala v hitrostnem drsanju. Na drsalkah je sicer prvič stala šele slaba tri leta pred olimpijskim nastopom, vseeno pa je vztrajni Bosanki, ki se je istočasno ukvarjala s štirimi športi, uspelo potem nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Calgaryju. V novem tisočletju se je preizkusila še v politiki, bila je poslanka v skupščini Kantona Sarajevo, danes pa se ukvarja s turizmom. <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021511">Sarajevo '84: Veličastnih 12 olimpijskih dni štiri desetletja pozneje</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175021515">Sarajevo '84, 1. del podkasta: Olimpijski šok in čudež v času jugoslovanske krize</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175022438">Sarajevo 84': V 80. letih so v Sarajevu izdali več nosilcev zvoka kot celotna Jugoslavija skupaj</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023021">Jure Franko: Srebrna medalja mi je hitro postala breme</a></li> <li><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/zgodbe/173250794/175023548">Sarajevo '84, 2. del podkasta: Igre bi brez Slovencev težko izpeljali</a></li> </ul>