Zakladi naše dediščine

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc. 

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja. 

Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju. 

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.  

V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca. 

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

Popoldne ob citrah na Kopitniku združi ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. Na dogodku je nastopil tudi Trio Matica Pungartnika z zaključenim citrarskim programom. Dogodek je namenjen  ljubiteljem citrarske glasbe in narave, z njim želijo ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočiti, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju. Pogovarjali smo se z Miho Semetom, predsednikom Planinskega društva Rimske Toplice. 

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko. 

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač. 

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije. 

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih. 

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.