Zakladi naše dediščine

Jože, Marjan, Brigita in Nada so člani ptujskega študijskega krožka, ki deluje v sklopu Ljudske univerze in se učita pletenja iz koruznega ličja ter iz vrbovih šib. Učijo se postopkov od začetka do konca, zanimanje za mojstrstvo domače in umetnostne obrti se veča, pravita.

Ne samo tuji gostje, tudi domači obiskovalci se vse bolj zavedamo pomena ohranjanja tradicionalne kulinarike in lokalnih okusov. Na poti proti Veliki planini stoji gostilna Repnik, ki jo vodi že tretja generacija, zvesti so tradicionalni in domači slovenski hrani. Ohranjajo tudi okuse Kamnika, ki so bili določeni v sodelovanju z etnologom dr. Janezom Bogatajem. 

V sklopu festivala Odprte hiše smo si ogledali izjemno dediščino prenovljene redovne cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji pod vodstvom arhitekta Roka Žnidaršiča, ki smo ga povabili pred mikrofon. 

Ob Dnevu Evrope in osemdesetletnici konca druge svetovne vojne so v Parku vojaške zgodovine odprli razstavo o zaključnih bojih na reško-tržaškem območju. Predstavil jo je direktor omenjenega muzeja mag. Janko Boštjančič. Slišali smo tudi spomin go. Marije, priče dogodka. 

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa,  je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati. 

Društvo podeželskih žena Dolenjske Toplice v sodelovanju z občino že več kot dvajset let pripravlja velikonočne razstave. Pri letošnji so sodelovali tudi Kočevarji ter tako imenovani vitezi Suhe krajine. Primož Primec, etnolog in kulturni antropolog je bil naš sogovornik. Povabili smo izmed številnih tudi na Velikonočno razstavo v Logatec. ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

V Slovenskem etnografskem muzeju so na ogled razglednice Maksima Gasparija, kot del spremljevalnega programa ob veliki razstavi Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pogovarjali smo se z enim od dveh avtorjev Miho Špičkom.

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen. 

Drugi del pogovora z mag. Tinetom Goležem, avtorjem knjige o družinski rodbini, ki je zanimivo branje za širšo javnost, saj je avtor v pripoved vključil tudi zgodovinsko dogajanje.

Mag. Tine Golež se že dlje časa ukvarja z rodoslovjem in zgodovino. O svojih prednikih je pisal že prej, pred kratkim pa je izdal prvenec, knjigo o svoji rodbini, z naslovom Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. 

V kranjski Galeriji mestne hiše so bila razstavljena dela poznobaročnega slikarja Leopolda Layerja in njegove slikarske delavnice. Govorili smo z avtorjem razstave Damirjem Globočnikom.  

Dan pred Gregorjevim smo spomnili na ozadje omenjenega ljudskega izročila - šege o ptičjih ženitvah. Slišali tudi nekaj poudarkov iz arhivskega posnetka o prvem pravem spomladanskem dnevu - kot je verjelo ljudstvo, Dušice Kunaver. 

Na pustni torek smo v rubriki preleteli pustno dogajanje na slovenskem.

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta. 

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič. 

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila. 

Na Miklavžev god so prišli v goste s polnimi peharji prleških dobrot Marija, Nada, Helena, Tina in Branko iz Ljutomera. S seboj so prinesli več tradicionalnih proizvod in domačih dobrot, delo njihovih rok ter pridnih ljudi z lokalnih kmetij.  

Obiskali smo tovarno čokolade v Britofu pri Kranju, kjer ustvarja Hana Kotar. S svojo zgodbo daje poklon tudi prednikom, saj jo je v svet sladkega ustvarjanja vpeljala babica, po kateri je poimenovala tudi blagovno znamko, Mama Paula.  

Zinka Lorger ima posebno zgodbo. Kljub težkim preizkušnjam je ohranila pozitivnost. Srečali smo jo v Vojniku med kolesarskim tradicionalnim romanjem. Ob njeni skorajšnji sto letnici rojstva in našem jubileju tridesetih let rednega oddajanja, smo jo vprašali po mnenju o radiu, zakaj nas posluša, kaj najraje in kako se piše tudi njena zgodba življenja. 

Nekaj dni pred godovnim praznikom sv. Cecilije smo govorili z Andrejem Peperko, tehničnim vodjo orglarske delavnice. 

Zvone Jeruc iz Dupelj ter Janez Urh iz Loke sta bila na poletnih radijskih počitnicah v Romuniji, kjer smo v pogovoru z njima izvedeli za njuno navdušenje nad bogatim ljudskim znanjem o zdravilnih rastlinah. Zavzeto jih nabirata vse leto za čaj in tudi za različne likerje ter druge pijače, ki jih uživamo le po požirkih. 

Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec. 

Špela Regulj, višja kustosinja Muzeja Velenje, je opisala sedmi Mednarodni festival vezenja in odprtje nove osrednje razstave o nevestini bali, v stolpu velenjskega gradu, kjer je sedež muzeja. Vezenje ni samo tradicija, dobiva nove sodobne preoblike in kar je zanimivo, vezejo tudi mladi fantje. 

Br. Jan Dominik Bogataj je prejel častno Valvasorjevo priznanje za celostno prenovo in javno dostopnost frančiškanskega muzeja in knjižnice na Tromostovju v Ljubljani. Med obiskom najstarejše delujoče knjižnice v Sloveniji smo posneli pogovor z mladima vodnikoma po knjižnici in muzeju, Klaro Gartner in Demejem Jarnijem.

Izšel je prevod knjige Angela Vivanteja Jadranski iredentizem, prevedel jo je Alojz Rebula. Govorili smo z urednikom knjige Igorjem Tuto. Angelo Vivante je bil časnikar iz tržaško judovske družine, ki je nepristransko opisal težko sožitje več narodov v tržaškem primorju pred stotimi leti. Knjiga je imela v tistem času velik pomen in je služila tudi v mednarodnih mirovnih pogajanjih. 

Anton Aškerc je bil globoko veren človek, pesnik, duhovnik, prevajalec, arhivar, popotnik in urednik, ki je spoštoval življenje. S posebnim pristopom do njegove dediščine ohranjajo spomin nanj na njegovi rojstni domačiji, ki je danes etno-arhitekturni muzej na prostem. Pogovarjali smo se z daljnim sorodnikom Avgustom Aškercem.  

Po godu nadangela Mihaela in dan pred godom Angelov varuhov smo predstavili gong ali manjše zvonove iz župnije Šmartno ob Paki. Med kolesarskim romanjem po celjski škofiji smo se ustavili tudi v omenjeni župniji, kjer sta župnik Ivan Napret in Franc Šmerc, nekdanji ključar povedala, od kod izvirajo. Slišali smo tudi nekaj milozvočnih zvenov, kot odmev angelske glasbe.

Ob odprtju 34. Dnevov evropske kulturne dediščine ter 12-ega Tedna kulturne dejavnosti, v letu 2024 pod naslovom Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav je na dogodke povabila Nataša Gorenc. 

Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije, ob podpori Slovenske turistične organizacije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, je prenovila blagovno znamko Gostilna Slovenija. Cilj je dvigniti kakovost in prepoznavnost tradicionalnih slovenskih gostiln. 

Utrinek iz radijskega kolesarjenja 2024, ki smo ga začeli na Koroškem, kjer smo z Jožkom Kertom in Jožefo Ovnič iz Prevalj, iz Kulturnega društva Mohorjan, govorili o dogodkih v Lebičevem letu 2024 ter tudi o ostalih kulturnih dejavnostih in dediščini kraja. 

Blizu župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini stoji znamenito antično najdišče. Ker se je blizu vila kolesarska romarska pot tradicionalnega projekta Radia Ognjišče, smo potrkali na vrata župnišča in župnika Mirka Škofleka vprašali, kako bližina pomembnega najdišča vpliva na življenje v kraju. 

Kulturno turistično društvo Bazilika je organizator Štrukljifesta. Želja je povezati kulturo, običaje, ples, petje ter vse generacije Zgornje Savinjske doline. Pogovarjali smo se z režiserjem in organizatorjem Rokom Hvalo.    

Na prestižnem seznamu kulturne dediščine pri Unescu so tudi ižanska kolišča. Na enem od najpomembnejših arheoloških nahajališč se že vrsto let odvija tudi Koliščarski dan v organizaciji Društva Fran Govekar Ig. V letu 2024 so bili v središču vsebinskega programa prvi poljedelci. Več je povedala Marjeta Žebovec.  

V Postojni deluje brivnica z najdaljšo brado, ki je pred leti zaživela z izvirno opremo in novo zgodbo. Vstopili smo v legendarno hišo na vogalu s stoletno tradicijo in slišali, kaj vse mora brivec znati. Pred mikrofon smo povabili Luko Nemca. 

Majda Tomažič je dolgoletna umetnica vezenja iz Dupelj pri Vipavi, ki je izvezla manjše prte v dar vsakemu radijcu. Z njo se je pogovarjala Slavi Košir. Radijski kolegi so jo obiskali na njenem domu v sklopu akcij Dobro delo dobro dene. Od kdaj in zakaj veze, kaj najraje, kakšne motive izbira, kaj vse je nastajalo pod njenimi rokavi, slišite v pogovoru.   

Popoldne ob citrah na Kopitniku združi ljubitelje citer iz vseh koncev Slovenije. Na dogodku je nastopil tudi Trio Matica Pungartnika z zaključenim citrarskim programom. Dogodek je namenjen  ljubiteljem citrarske glasbe in narave, z njim želijo ljudem približali citrarsko glasbo in jim omogočiti, da se sprostijo ob poslušanju glasbe v čudovitem okolju. Pogovarjali smo se z Miho Semetom, predsednikom Planinskega društva Rimske Toplice. 

Dediščina je pomembna za obstoj naroda, je vrednota, ki pomaga ne samo preživeti, tudi živeti bolje, gradi osnovne temelje družbi. Vendar se odnos do dediščine v različnih narodih razlikuje. Kako izoblikovati izhodišče za razumevanje skupnih korenin širše v Evropi, je med cilji Poletne šole, ki je bila prvi teden julija v Narodnem muzeju v Ljubljani. Pogovarjali smo se z dr. Vereno Perko. 

Na Bohinjski Beli so pripravili tradicionalni v letu 2024 že 29. Marjetin sejem. Po maši je bil v vaškem jedru kulturno zabavni program z razstavo fotografij kulturne dediščine kraja in ponudbo domačih dobrot. Dogajanje je opisala Francka Gregorc, predsednica Turističnega društva Bohinjska Bela. Povabili pa smo tudi v Bohinj na prav tako tradicionalni prikaz kmečke ohceti. 

Gručasto naselje Čemšenik se prislanja ob prisojno južno pobočje razgledne in zavetne Čemšeniške planine, o starosti naselja pričajo bližnje Trojane. Cerkev ima veliko povezovalno vlogo, za ljudi je to tudi pomembno središče zbiranja, srečevanja ob številnih verskih, družabnih in kulturnih dejavnostih. O obnovi in vlogi cerkve v kraju so povedali več Marinka Pirnat ter Marinka in Stane Kovač. 

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda.