Money-How

O kriptu, naložbah, portfeljih, izgubah, inflaciji, zamujenih priložnostih in dragocenih lekcijah, ki so jih na lastni koži okusili trije investicijski mački - Damian Merlak, Toni Jukič in Andraž Grahek. V posebni epizodi Money-Log, ki smo jo snemali v živo pred publiko, smo odgovarjali na aktualna vprašanja s sogovorniki iz preteklih epizod, ki so bile tudi ene najbolj poslušanih. Z menoj so bili: - Damian Merlak, investitor, podjetnik, soustanovitelj kriptomenjalnice Bitstamp, mladi milijonar, - Toni Jukič, investitor, sicer pa nekdanji regionalni vodja pri Saxo Bank. Danes je tudi podjetnik, skupaj z ženo imata fitnes F45. - Andraž Grahek, tudi investitor ter podjetnik, in sicer partner v podjetju Capital Genetics, Andraž je tudi moj sonavigator v odprtem ekosistemu znanja Biznispace.com, ki sva ga ustanovila skupaj. Capital Genetics pa je tudi glavni podpornik tega ekosistema. - V ozadju webcasta je bil z nami tudi Matej Šimnic, analitik iz Capital Genetics, ki je pomagal pri izbiranju vprašanj v živo. Celotni posnetek si lahko pogledate tudi na https://www.youtube.com/marjamilic. Naročite se na e-pismo prek www.biznispace.com, da boste pravočasno obveščeni o prihodnjih webcastih. Dopolnjujemo...

Pozor, prevaranti so na pohodu za vašimi evri. Letos je število finančnih prevar dobilo pospešek s približno takšno hitrostjo, kot je bila rast kriptovalut. O finančnih prevarah smo se pogovarjali s specializiranim kriminalistom za finančno kriminaliteto in pranje denarja, Davidom Gracarjem. Ste v zadnjem času opazili poplavo finančnih prevar, še zlasti vezano na kripto valute? Ste se morda tudi sami ujeli v kakšno izmed njih pa niste vedeli, kaj storiti. Ravno ta vikend smo bili priča poplavi prevar na družbenih omrežjih vezane na kriptovaluto dogecoin, saj je oče te valute Elon Musk razočaral vlagatelje s svojim nastopom na tv-oddaji Saturday Night Live. Za prevarante pa je bila to odlična iztočnica za kriminalne aktivnosti. Zlorabili so identiteto Elona Muska in v njegovem imenu vlagateljem obljubljali, da jim bo ta za vsak poslan kovanec poslal dva nazaj. Prevare delujejo zelo resnično in hitro se lahko ujamemo v lovke prevarantov, predvsem pa lastnega pohlepa. Ne pozabite, zastonj kosil ni! Prevaranti so vedno korak pred policijo in drugimi nadzornimi organi. Že danes pa vemo, da bodo padali okostnjaki iz marsikatere kripto omare, le počakati bo treba na ohladitev na trenutno zelo vročem kripto trgu. Prevaranti so postali zelo predrzni. Niti ne trudijo se več zakriti svoje identitete. Zdi se, kot da jih nič in nihče ne more ustaviti. Tudi policija ne. Pa res? O finančnih prevarah sem se pogovarjala z Davidom Gracerjem, ki je specializirani višji kriminalistični inšpektor za finančno kriminaliteto in pranje denarja z Generalne policijske uprave. PS: poslušalcem se opravičujem zaradi slabše kakovosti zvoka, saj snemanje potekalo ob določenih omejitvah. __________________________ BREZPLAČEN LAJV DOGODEK 18. maj ob 17.00 Money-Log oziroma dialog o aktualnih dogajanjih na kapitalskih trgih v živo z Damianom Merlakom, Andražem Grahkom in Tonijem Jukičem. Prijavite se preko www.biznispace.com/webcast

O kriptovalutah, kriptožetonih, kriptovročici sem se pogovarjala z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Epizodo priporočam tudi skeptikom. Tokratni podcast je uvod v kripto svet. Ta povzroča pri ljudeh različne odzive – nekateri pravijo, da gre za nateg in kockanje, drugi, da je to naša prihodnost. Takšni so bili tudi vaši odzivi v moji Instragram zgodbi, ki sem jo objavila ob napovedi te kripto epizode. Za vse, ki pravite, da vas kripto ne zanima, da je to kockanje, prevara, sramota in še kaj, vas vabim, da vseeno prisluhnete epizodi, ker boste slišali drugačen način razmišljanja, ki lahko še dodatno potrdi vaša prepričanja ali pa morda celo spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju. V uvodni kripto epizodi se pogovarjam z Matejem Tomažinom, nekdanjim borznikom, ki je prestopil v kripto svet. Matej je na kapitalske trge vstopil pred 25 leti še kot študent, bil je upravljavec premoženja in kasneje tudi prokurist pri borzno-posredniški hiši Ilirka. Leta 2006 je na Hrvaškem ustanovil družbo za upravljanje premoženja Alfa Invest in jo leta 2009 prodal NFD. Kasneje postal član in potem še predsednik uprave KD Skladi (danes so to Generali Investments). Matej je po borzni karieri skočil v svet podjetništva, soustanovil nekaj podjetij in bil tudi angelski investitor v več zagonskih podjetij. Ukvarjal se je tudi z virtualno resničnostjo. Leta 2017 se pridružil ekipi kriptopodjetja Iconomi, ki je bilo prvo slovensko podjetje, ki je leta 2016 izvedlo ICO oziroma prvo izdaja kriptožetonov. Zbrali so 10,6 milijonov dolarjev za projekt platforme za upravljanje kriptoimetij oziroma kriptoskladov. Tam je zdaj direktor. _____________________________________________________ OPOZORILO V tej kripto epizodi so omenjene konkretne naložbe, ki ne predstavljajo naložbenega nasveta. Razmere na kripto trgu so zelo razgrete in v takšnem okolju je potrebna dodatna previdnost. Tečaji dobesedno letijo v nebo oziroma »to the moon« in donosnosti presegajo v zelo kratkih obdobjih več tisoč odstotkov. Balon se kot že videno v kriptu napihuje. Izpolnjeni so namreč trije pogoji: 1. nekaj je na tem in tehnologija se razvija, 2. pretekla donosnost se vidi kot garancija za prihodnjo donosnost, 3. vsi znajo povedati, da gre za izjemno naložbeno priložnost in vsi želijo zaslužiti s kriptom. Toda, balon bo počil. Tako kot je že nekajkrat. Pomembnejše vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo s kriptom na srednji in dolgi rok. Za razumevanje potenciala različnih kripto projektov si je predvsem potrebno vzeti čas, jih spoznati in šele na to razmisliti o investiranju. Najpomembnejše pri investiranju pa je, da na koncu mirno spite. _____________________________________________________ BREZPLAČEN LAJV DOGODEK 18. maj ob 17.00 Money-Log oziroma dialog o aktualnih dogajanjih na kapitalskih trgih v živo z Damianom Merlakom, Andražem Grahkom in Tonijem Jukičem. Naročite se na e-pismo na www.biznispace.com, da boste prejeli povezavo do dogodka. Dopolnjujemo ....

V tokratnem podcastu odgovarjamo na vprašanja poslušalcev, debatiramo o poudarkih preteklih podcastov in izpostavljamo ključna sporočila gostov. Pripravili smo strnjeno analizo slišanih investicijskih podcastov in epizodo poimenovali Money-Log. Gre za nekakšne zapiske glavnih ugotovitev pa tudi dialog o ključnih spoznanjih za utrjevanje slišanega. Money-Log bo stalna epizoda finančnega podcasta Money-How. Brez ovinkov in brez dlake na jeziku odgovarjamo na vaša vprašanja, ki ste mi jih pošiljali preko družbenih omrežij in na [email protected]. Številni ste v dilemi, kako se lotiti varčevanja, ali investirati v vzajemne sklade, delnice ali ETF, preko katere platforme trgovati, koliko denarja investirati, ali je zdaj pravi čas za investiranje, veliko vprašanj je bilo glede nepremičnine … YOUTUBE: O nepremičninah smo v sklopu odprtega ekosistema znanja Biznispace pripravili brezplačni webinar Nepremičnine pod lupo, posnetek pa objavili tudi na Youtube kanalu Marja Milič https://www.youtube.com/marjamilic INSTAGRAM: Spremljaj me na Instagramu https://www.instagram.com/marjamilic/ ali https://www.instagram.com/money_how_now/ E-PISMO: Če želite biti v prihodnje pravočasno obveščenih o dogodkih v živo in ostalih zadevah, vas vabim, da se naročite na brezplačno e-pismo preko www.biznispace.com. DISCORD: Povezava do Discord Money-how https://discord.gg/fh5YaUPg22 PRIMERJAVA TUJIH SPLETNIH BROKERJEV: https://datawrapper.dwcdn.net/NPdza/1/ Na vse vaše dileme sva v tokratni epizodi Money-Log odgovarjala z Andražem Grahkom, poznavalcem kapitalskih trgov. 00:00 Intro: Zakaj Money-Log 01:43 Sell in May and go away, but remember to come back in September 05:44 Se splača počakati na upad tečajev 11:51 Želim profit čez 5 ali 10 let 14:54 Kam s par desetaki na mesec 16:35 Stavil sem na enega konja, kaj pa razpršitev 21:38 Kako narediti prvi korak v svet borze 25:58 Primerjalni indeks ali benchmark vihar 36:30 Se bodo stroški vzajemnih skladov res znižali? 39:50 Kam z nekaj sto tisočaki ali celo milijonom evrov 42:30 Nepremičnine in ali res denar mečemo stran, če plačujemo najemnino 54:52 Kako varčevati, če nimaš denarja 1:01:16 Ležarine in inflacija 1:04:16 Primerjava trgovalnih platform in katero izbrati 1:14:01 O ETF-ih in tudi seznam ETF 1:22:47 O upravljanju denarja debatiramo tudi na Discordu vabljeni https://discord.gg/mR6guw3vAa 1:24:30 Nižanje obrestnih mer stanovanjskih posojil. Edini, ki vam lahko pomaga je banka, ne plačujete »finančnim gurujem«! 1:34:28 Pazite se prevarantov!

Za vlagatelje je nujno, da razumemo, zakaj smo se znašli v tako kaotičnem okolju, zakaj se uvajajo ležarine in spet govori o inflaciji, kdo podpira rast borznih tečajev in zakaj so centralne banke glavni igralec na odru svetovne ekonomije. Zadnje čase opažam, da se vse več ljudi boji domnevno prihajajoče inflacije, pika na i pa so tudi napovedane ležarine, o katerih dnevno in pogosto senzacionalistično poročajo mediji, češ, da nam bodo požrle naše prihranke. Koliko pa je pravzaprav resnice v tem? Koga to dejansko najbolj boli? Ali je strošek za tiste, ki imajo več kot 100 tisočakov oziroma 250 tisočakov res tako boleč, da bodo skočili v bazen najbolj tveganih naložb? Zakaj se za svoj denar zdaj bojijo tudi tisti, ki nimajo takšnih vsot denarja na računih? Ali gre za prodajni trik, da zvabijo naše evre v potrošnjo in nakup tveganih naložb? Vsak je gospodar svojega denarja in ne smemo se pustiti ustrahovati pri sprejemanju naložbenih in nakupnih odločitev. Dejstvo pa je, da centralne banke vodijo politiko nizkih oziroma negativnih obrestnih mer že dlje časa. To potrošnikom prinaša na eni strani cenejša posojila, zlasti za nakup nepremičnin, na drugi strani pa nizke obrestne mere tudi silijo ljudi iz depozitov, ki veljajo za najbolj varen način varčevanja v bolj tvegane naložbe. Žal večina, ki se odloči za ta prehod pogosto ni ustrezno opremljena z znanjem in zavedanjem nevarnosti, ki jih prinaša investiranje v naložbe, kot so delnice, nepremičnine, obveznice, zlato in druge alternativne naložbe. Zakaj je pomembna finančna pismenost? Zakaj bi se o denarju morali učiti v šolah? O aktualnih ekonomskih vprašanjih, za katere mislimo, da jih razumemo, pa jih večinoma ne, sem se pogovarjala z Egonom Zakrajškom, centralnim bančnikom, ki je večino življenja živel v ZDA in tudi delal za največjo in najvplivnejšo osrednjo banko na svetu – ameriški Fed. Dopolnjujemo

V tokratnem podcastu razkrivamo, kako vlagati v vse bolj priljubljene kotirajoče sklade (ETF), ki so cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov - tudi v ameriške ETF-e, ki jim je EU z regulativo omejila dostop do evropskega malega vlagatelja. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov. Obdelali smo že vzajemne sklade, trgovalne platforme, tokrat kotirajoče sklade tako im. ETF (exchange traded fund, angl.). Ti skladi so praviloma cenovno bolj ugodni od klasičnih vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji in so vse bolj priljubljeni med vlagatelji. Čeprav je ponudbe ETF-ov precej, pa ima slovenski (in evropski) mali vlagatelj omejen dostop do priljubljenih ameriških ETF, kot so Vanguard, SPDR, iShares in tako dalje. Amerika velja za zibelko in meko ETF-ov in Evropa ji težko sledi. Evropska regulativa pa od izdajateljev ETF-ov zahteva, da za namen trženja malim vlagateljem na evropskih tleh predloži tako imenovani KIID – to je dokument o ključnih informacijah za vlagatelje. Ideja je da se s tem transparentno predstavi finančni inštrument in hkrati omogoča enostavno primerjavo med njimi. Podobne dokumente je potrebno predstaviti strankam tudi pri drugih finančnih produktih kot so posojila, zavarovanja in podobno. Ta regulativa je v določenih delih tudi precej nelogična. Denimo, mali vlagatelji lahko čez lužo kupujejo precej bolj tvegane naložbe kot so delnice ali izvedene finančne inštrumente, ne morejo pa kupovati ameriških ETF-ov, ki veljajo zaradi načela razpršenosti za manj tvegane. Vseeno pa je Slovenija očitno nekaj posebnega, saj vlagateljem nudi nekaj več, kar druge evropske države načeloma ne. Razkrivamo, da slovenski vlagatelji lahko kupujejo tudi ameriške ETF, in sicer preko določenih slovenskih borznoposredniških hiš. Kako je to možno? Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev pojasnjujejo, da trenutno vlagateljem v Sloveniji sicer ni dovoljeno tržiti skladov iz tretjih držav, a vseeno lahko borznoposredniške družbe na zahtevo stranke izvršijo naročilo za nakup tovrstnega finančnega instrumenta. To v prevodu pomeni, da na vašo izrecno zahtevo in če ta ustreza vašemu profilu tveganja, lahko ta nakup opravite. Hudič pa je v podrobnostih. Mimogrede, takšnega obvoda evropske regulative ne ponujajo med Slovenci priljubljeni tuji brokerji. Pa tudi številni slovenski traderji – ljubiteljski ali profesionalni, o tem obvodu nič ne vedo, niti mediji o tem niso poročali. Ker ni vse kar se sveti tudi zlato, smo se poglobili v vsebino z izkušenim trgovalcem Nikolo Maljkovičem, zato da bomo kot vlagatelji znali pametno izbirati ETF-e in ne bomo nasedali prodajno motiviranim nasvetom. ____________________________________________________ SEZNAM TOP ETF-ov je obljavljen TU (www.biznispace.com). Če ga boste delili, ga dajte z opombo.... vlaganje v ETF je dolgoročna zgodba in investicije na kapitalske trge so tvegane. Ni garancij! Bolj ko gremo v nišo, večje je tveganje. Prav tako se je potrebno zavedati, da so vrednotenja na nekaterih trgih na rekordnih ravneh. Vstopate v času 12-let trajajočega bikovskega trenda. Ta zgodba se ne bo nadaljevala v nedogled. Nihče pa ne ve, kdaj se bodo tečajnice obrnile navzdol in kaj bo povod za to. Že zdaj - v vsej tej evforiji, ki smo ji priča - pa lahko napovemo, da bo padec boleč in bo mnoge preseneti. To smo že doživeli. Zgodovina se ponavlja, ampak vedno z nekoliko drugačnih dramskim lokom. Če že vlagate, vlagajte po pameti. Izobrazite se o tem. Ne poslušajte prodajalcev megle (teh je zdaj res veliko). ___________________________________________________ V podcastu boste slišali ....dopolnujemo .... ____________________________________________________ Povezave na družbenih omrežjih ​Linkedin https://www.linkedin.com/in/marjamilic/​​ Instagram https://www.instagram.com/marjamilic/​​ https://www.instagram.com/money_how_now/ Twitter https://twitter.com/marjamilic​​ https://www.facebook.com/MoneyHow1 https://www.youtube.com/marjamilic

Številni bi radi vlagali na borzo, kupovali delnice, kotirajoče sklade (ETF) in drugo, pa ne vedo, preko katerega borznega posrednika se najbolj splača to početi. Preverili smo, na kaj moramo biti pozorni, ko ga izbiramo, pa tudi, kako služijo na naš račun. Nadaljujemo s serijo investicijskih podcastov Money-How. Prejšnji teden smo obdelali vzajemne sklade, v tem podcastu pa smo se lotili spletnih brokerjev oziroma trgovalnih platform. Ponudbe je precej, zato so številni vlagatelji v dilemi, katerega ponudnika izbrati. Zavedati se je treba, da je cilj trgovalnih platform en sam – aktivirati vlagatelje na tisoč in en način, da trgujejo, s tem povečujejo volumen in posledično povečuje broker tudi svoj profit. In zadnja leta prihodki in dobički online borkerjev letijo v nebo. Tudi brezprovizijske platforme mastno služijo, predvsem na neznanju svojih strank. Izkušeni trgovalci zato svarijo, da so sodobne trgovalne platforme lahko za manj izkušene prava klavnica. Večina namreč izgubi ves svoj vložek že v parih mesecih. Vse novotarije, ki smo jim priča danes pa so pravzaprav orodje za pospeševanje prodaje in aktivacijo segmenta manj izobraženih in manj premožnih vlagateljev. Cel kup je tudi skritih stroškov, ki jih večina sploh niti ne zazna niti ne ve, da so bili obračunani. Skratka, potrebno je biti še kako previden. Pogovarjali smo se z nekdanjim borznikom, ki je bil tudi zadolžen za sestavljanje cenikov borznega posrednika... O trgovalnih platformah oziroma brokerjih se bom pogovarjala s Tonijem Jukičem, ki ima bogato kariero delovanja v borznoposredniških družbah oziroma bankah, ki ponujajo trgovanje. Bil je član uprave borznoposredniške družbe Poteza, potem je bil 10 let zaposlen na danski Saxo Bank, kjer je med drugim bil tudi zadolžen za vodenje poslovanja banke na področju Srednje in Vzhodne Evrope. V podcastu boste slišali... - Intro o trgovalnih platformah- Toni Jukič – včasih največji špekulant na borzi, danes pa ….- Zakaj se borzniki po karieri vrnejo k naravi- Disrupcija panoge borznega posredovanja in izgube- Je po 12 letih bikovskega trenda še prostor za rast- Trgovanje - kolikokrat na leto, na mesec- Povprečna starost vlagateljev (in kako starši odpirajo račune svojim mladoletnim otrokom)- Kdaj nas upad tečajev najbolj zaboli in zadolževanje za nakup naložb- Ko ne veš, da si kupil izveden finančni inštrument (CFD)- Social trading- Na kaj si moramo odgovoriti, ko izbiramo prvo platformo za trgovanje? (in kaj se zgodi z mojim denarjem, če gre broker v stečaj…)- Partnerska podjetja (introducing brokers) - da ali ne- Odpiranje računa- Ceniki, stroški in vrtoglavica- Stroškovna smiselnost investiranja manjših zneskov in frakcijsko trgovanje- Tržno ali limitirano- Priporočila analitikov – kupi, drži, prodaj- Domači brokerji vs tuji- Katerega torej izbrati (napovednik)

V tokratnem podcastu govorimo o najlažjem načinu vstopa na kapitalske trge, in sicer preko vzajemnih skladov. Kaj to sploh so? Zakaj bi vzajemne sklade morali vlagatelji poznati? Kdo so sploh vlagatelji? Koliko denarja vlagajo? Kakšni so stroški? In zakaj mladi pravijo, da je to naložba za boomerje? Kako vzajemni skladi odgovarjajo na vse večjo konkurenco skladov, ki kotirajo na borzi (ETF), ki so cenovno bolj privlačni kot vzajemni skladi? Kakšni so argumenti vzajemcev? Kdaj kalkulacija deluje v prid vzajemnim skladom in kdaj ETF? Kako lahko izkoristimo krovne sklade kot nekakšno davčno oazo? In še veliko več. Tokrat se v podcastu Money-How o kritiki vzajemnih skladov pogovarjamo s Krunom Abramovičem, predsednikom Združenja CFA in predsednikom uprave NLB Skladi. V investicijskem podcastu odgovarjamo na: 00:00​ Intro + Disclaimer04:50​ Anekdota + Etika08:07​ So vzajemni skladi res naložba za boomerje?15:51​ Bo vzajemnim skladom res odklenkalo?19:52​ Razlike med vzajemnimi skladi in ETF25:25​ Kritika panogi vzajemnih skladov26:29​ Zakaj denar letos leti v vzajemne sklade? Smo na poti k novemu rekordu30:28​ Pravi tipi varčevalcev in vlaganje na podlagi preteklih donosnosti44:53​ Seciranje stroškov vzajemnih skladov in primerjave z ETF1:01:30​ Vzajemni skladi so nekakšna davčna oaza1:09:38​ Sklepanje varčevalnih načrtov na daljavo?1:13:19​ Zanimive regije in panoge za investiranje1:14:47​ Kako izbrati sklade v množici vzajemnih skladov V prihajajočih tednih boste vsi tisti, ki želite plemeniti svoje prihranki prišli nas svoj račun. V podcastu Money-How bomo predstavili različne načine vlaganja, vse od tega, kako začeti in vstopiti na kapitalske trge, kako izbrati trgovalne platforme, kupovati različne naložbe in kam dejansko tudi investirati svoj denar. Za dodatne informacije se lahko naročite tudi na e-pismo na spletni strani www.biznispace.com. Izračune, zanimivosti in drugo objavimo tudi na družbenih omrežjih, zato nas spremljajte tudi tam (@marjamilic, @biznispace, @money_how) O ETF pripravljamo poseben podcast, zato se naročite na Money-How, da ne zamudite. In še veliko več zanimive vsebine. Če menite, da bi lahko ta vsebina koristila vašim prijateljem, sorodnikom, znancem, sosedom, prosim posredujte podcast naprej. In še vabilo… Če želite debatirati z nami o investiranju ali drugih finančnih tematikah, vas vabim, da se nam pridružite na Discord kanalu Money-How, povezavo najdete na Youtube kanalu https://biznispace.com/money-how/youtube

Kupujete ali prenavljate stanovanje, razmišljate o poplačilu ali refinanciranju stanovanjskega posojila? Kaj banka ve o vas, kako je z vašo kreditno sposobnostjo, kdo dobi posojilo in kdo ne, kakšni pogoji se upoštevajo, ... Nekateri razmišljajo o nakupu prvega stanovanja, drugi o selitvi iz manjšega v večjega, tretji o samogradnji, četrti o obnovi in tako dalje. Vsi skupaj pa verjetno razmišljajo tudi o tem, kako bodo financirali svoje želje. Ta hip lahko izpostavimo dva ekstrema: – na eni strani imamo rekordno visoke cene stanovanj ter– na drugi strani že nekaj let govorimo o rekordno nizkih obrestnih merah, ki so pomembne pri izračunavanju mesečnega obroka stanovanjskega posojila. V tokratnem podcastu smo se posvetili najemu stanovanjskih posojil. Naš gost je Gvido Jemenšek, svetovalec uprave in nadzornega sveta v NKBM. Ima 25 let izkušenj v bančništvu. In vprašali smo ga vse, kar moremo vedeti o posojilih - vzeti fiksno ali spremenljivo obrestno mero, kako je z našo kreditno sposobnostjo, kaj banka upošteva in česa ne, koliko kredita v povprečju vzamemo in s kakšno ročnostjo in tako dalje… V bančnem podcastu Money-How boste slišali tudi sveže podatke s trga nepremičnin. Ali cene stanovanj rastejo tudi letos? Pri kateri višini se oblikuje nov vrh? Kaj pa hiše? Podrobneje bomo o cenah, napovedih gibanja cen in aktualnem dogajanju na trgu nepremičnin govorili na posebne dogodku Nepremičnine pod lupo, ki se bo zgodil 15 aprila. Dogodek je brezplačen. Če želite biti o tem pravočasno obveščeni, se prijavite ne e-pismo na spletni strani https://biznispace.com/. V podcastu odgovarjamo na spodnja vprašanja: se dopolnjuje...

Tako Damian Merlak, ki se aktivno ukvarja z trgovanjem na borzi, povzame dogajanje na finančnih trgih. V podcastu razkrije svoje naložbene strategije, kaj kupuje in prodaja, s katero naložbo je največ izgubil, kakšen je njegov pogled na kripto trg in na kapitalske trge nasploh. V tokratnem podcastu Money-How sem se pogovarjala z investitorjem, podjetnikom in multimilijonarjem Damianom Merlakom. Večina ga pozna kot soustanovitelja kriptomenjalnice Bitstamp. S prodajo deleža v tej se je usidral na vrh Managerejve lestvice najbogatejših Slovencev. Damian Merlak brez dlake na jeziku pove to kar misli in praviloma tudi zelo odkrito govori o svojih naložbenih podvigih. Njegovi naložbeni pogledi niso primerni za vsakogar, še zlasti ne za bolj konzervativno naravnane vlagatelje. Ta podkast je primeren za tiste z več znanja o investiranju. V pogovoru omenjamo številne vroče+naložbene zgodbe, pa tudi bolj klasične kot so delnice in skladi, ki kotirajo na borzi. Veliko je govora tudi o trgovanju z opcijami, saj je to Merlakov primarni način trgovanja. Določene strategije bomo osvetilili v ločenem podcastu – Ena na ena o opcijah. Če vas to zanima, se naročite na podcast, da boste o tem pravočasno obveščeni. Za vse ostale, ki bi želeli spoznati in razumeti borzne osnove, predlagam, da poslušate na Money-How tudi podcast z naslovom Vroča borza: podivjani vlagatelji, seksi naložbe in kanček črnega humorja, kjer s poznavalcem kapitalskih trgov Andražem Grahkom, soustanoviteljem družbe Capital Genetics, ki na poenostavljen način pojasni določne borzne pojme in pa glavne lekcije preteklih balonov ter kako sestaviti košarico naložb. https://biznispace.com/sl/money-how/vroca-borza-podivjani-vlagatelji-seksi-nalozbe-in-kancek-crnega-humorja-6621959 Enominutne tutoriale o upravljanju denarja lahko spremljate tudi na mojem Youtube (Marja Milič) ali TikTok kanalu (@money_how). Če bi želeli bolj poglobljena pojasnila glede kakšnih drugih naložb, mi pišite preko katerega od družbenih omrežij ali na [email protected]. Damian Merlak v podcastu odgovarja na: 00:00 Intro 05:30 Bitcoina do pol milijona? 09:50 Elon Musk in bitcoin 10:50 Dogecoin 12:28 NFT - nezamenljivi kriptožetoni 14:19 Pok balona 15:50 ICO-manija, likvidacija projektov 17:00 Prodali ali držati kripto - lamborghini norost 19:36 Potencialno zanimive kripto naložbe 20:50 DeFi - decentralizacija financ 22:30 Coinbase na borzi in IPO Bitstampa, SPAC in IPO 30:30 Diskontni brokerji 32:30 Naložbeno zanimive regije 34:40 Shortanje oz stava na upad tečajev 36:20 Potencialan tveganja. Zavarovanje pozicij. 39:40 Trgovanje z opcijami 41:17 Trgovanje (začetki), čas držanja naložbe 45:10 Donosnost potfelja 46:05 Dividende. Ogledane naložbe 48:55 Največja izguba in koliko 50:19 Strategija trgovanja z opcijami 51:27 Obveznice 53:30 Nepremičnine 55:50 Kako izbrati naložbe? Kje dobiti infote? 1:00:50 Nasvet za male vlagatelje

Vsakič ko v trgovini čakam, da mi blagajničarka izroči račun, ki je ponavadi kar precej dolg, se sprašujem, zakaj se mi ta avtomatsko ne naloži na kartico zvestobe ali pošlje po mailu ali kako drugače digitalno izroči. Kar 80 odstotkov teh računov takoj roma v smeti, ostali pa se izgubijo nekje v fasciklih ali predalih. Pa ste vedeli, da račun, ki ga dobimo pri večini trgovcev ne moremo reciklirati, ker so premazani s snovjo, ki vsebuje BPA oziroma kemično spojino bisfenol A. Ta se predvsem uporablja v masovni proizvodnji. Gre za strup, ki je škodljiv zdravju in je hormonski motilec, ki vpliva na reproduktivni in živčni sistem ter na metabolične in imunske procese v telesu. Pozor, nora številka - trgovci na dan porabijo najmanj 600 kilometrov papirja samo za tiskanje termičnih računov, ki jih potem niti reciklirati ne smemo. In glede na to, da imamo danes kot potrošniki možnost, da se odločimo glede načina plačila - ali z gotovino, kartico, telefonom, je zanimivo, da se ne moremo odločiti med digitalnim in tiskanim računom. Vseeno je luč na koncu tunela. Obstaja namreč aplikacija, ki omogoča izdajo digitalnih računov pri trgovcih. Gre za noprintZ. In je popolnoma brezplačna. Trenutno aplikacijo uporablja osem tisoč Slovencev. Kako deluje? Trgovec poskenira aplikacijo in digitalni račun v sekundi prileti v naš telefon. Tam imamo lahko arhiv računov, dodajamo lahko tudi garancije, pa tudi kartice zvestobe… Računov ne boste več iskali po smeteh, ko boste želeli vrniti izdelek ali pa po predalih, ko boste želeli uveljavljati garancijo. Mimogrede, nastavite si lahko tudi opomnik pred iztekom garancije. Digitalni računi so prihodnost. O tem, kako imeti zbrane vse račune na enem mestu, vključno z garancijami, sem se pogovarjala s Simonom Kolencem, direktorjem start-upa Fin4Green, ki je ustvaril aplikacijo noprintZ. Izvedeli boste še: Zakaj večina trgovcev, kljub visokim stroškom, še vedno izdaja tiskane termične račune? Tiskani računi trgovcev so premazani s snovjo, ki vsebuje BPA. Kakšna je zdaj "nova" alternativa temu? Kateri trgovci izdajajo digitalne račune? Katere še lahko pričakujemo? Kako so se digitalni računi prejeli v tujini? Preko aplikacije vodimo evidenco o tem, koliko denarja porabimo pri določenem trgovcu. Ali bo možna tudi bolj razdrobljena analiza, v smislu, koliko kilogramov sladkarij smo pojedli v letu dni? Koliko ljudi si je snelo aplikacijo in koliko jih aktivno uporablja? Kako je z anonimnostjo in ali se lahko naši podatki zlorabijo za trženjske namene? Kako je z uveljavljanjem digitalnih garancij? Ali je oziroma bo možno z aplikacijo noprintZ tudi plačevati račune in ne le prejemati račune? Ali lahko postane aplikacija plačljiva? Kako je z uveljavljanem raznih popustov trgovcev, če imamo digitalni račun? Kdaj bodo postali digitalni računi nekaj povsem vsakdanjega? (PS: zelo kmalu!) in še veliko več .....

Borza. V prvem borznem podcastu Money-How odgovarjamo na najbolj vroča borzna vprašanja - brez dlake na jeziku in zabeljeno z humorjem. Podcast je primeren za vse - tako za novince na borzi kot tudi bolj izkušenje borzne mačke. O aktualnem dogajanju na borzi, o tem, kako sestaviti portfelj naložb ter o zgodovinskih lekcijah in vzorcih obnašanja vlagateljev sem se pogovarjala z Andražem Grahkom. Je eden največjih borznih poznavalcev pri nas. In ne le to, je vrhunski retorik, ki zna pojasniti najbolj zapletene finančne izraze na način, da razume tudi babica. Je mojster uporabe prispodob. In v tem podcastu jih ne manjka - slišali boste o slanini, gostilni brez šefa, stiskanju pomaranč, o juhuhu bazenih, o bedakih in pianistu, ki ne zna pritisniti na tipko ... kaj ima to veze z borzo? Veliko. Andraž je bil analitik na Časniku Finance, potem upravljavec premoženja na KD Skladih (danes je to Generali Investments), na zadnje je bil tam tudi direktor naložbenega sektorja. Sredi viharja leta 2008, ko smo bili priča največji finančno-gospodarski krizi sodobnega časa, je skoraj vsak dan prek medijev pojasnjeval, kaj se dogaja na borzi. V tujini je predaval več tisoč glavi množici o upravljanju denarja in osebnih financ, pisal je tudi za Financial Times, citirali so ga tudi na Bloombergu in številnih drugih medijih. Zdaj je direktor in solastnik podjetja Capital Genetics in eden večjih poznavalcev borznih trendov pri nas. Borzni podcast bo stalni del Money- How, kjer bomo analizirali ne le aktualno dogajanje, temveč tudi iskali praktične rešitve glede vlaganja, izbire borkerjev, domačih in tuji delnic, investiranja v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) in tako dalje. Če vas zanima ta tematika, se naročite na podcast Money-How, da boste pravočasno obveščeni. V tokratnem uvodnem borznem podcastu boste slišali: Ali se res kuha največji borzni balon v naši zgodovini? Kakšne so vzporednice z letom 2007 in 2008, ko smo se spopadali z največjo finančno-gospodarsko krizo sodobnega časa? Kaj prinašajo nizkocenovni brokerji? Kaj je demokratizacija financ in kakšne koristi bomo imeli zaradi tega? Na kaj paziti, ko investiramo v vroče borzne zgodbe? Kaj se je dogajalo v ozadju RobinHooda in Gamestop? Kako lahko danes vsak trguje z opcijami? Kaj je Spac in zakaj se mladim zdi to kul naložba? Zakaj bi morali kripto vlagatelji napisati zahvalno pismo večnemu kripto skeptiku Nourielu Roubiniju? Investiranje ni raketna znanosti… Kako torej sestaviti košarico naložb? Kako investirajo mladi in kako boomjerji? .... in še veliko več. Nekaj ocvirkov: - Nima smisla napovedovati pok balona. Raje odprimo oči in se posvetimo ekscesom, ki se dogajajo okoli nas. Več je ekscesov, bolj moramo biti previdni. - Če hočete sistematično pridobivati sok od pomaranče, jo morate počasi stiskati. In tako je približno na finančnih trgih. Če se jo preveč stisne, je sicer sok za vse tu in so vsi zadovoljni, ampak tisti, ki bodo želeli naslednji kozarec, bo od pomaranče bolj malo ostalo. Tako je z donosi danes. Pretekli donosi so bili bistveno nadpovprečni in vprašanje je, koliko časa bodo še takšni. Koliko soka je še ostalo? - Trgovanje je postal kot podaljšek gaminga. Trgujemo prek aplikacij. In vse gre navzgor. Je kot igranje igrice. Gre za "casual trading in investing". - Življenjske lekcije se skrivajo v bolečini in solzah. To, da si petkrat zadel in da te vsi lajkajo, trg ne zanima. - Naj vam razkrijem skrivnost investiranja - to sploh ni tako zapleteno! - Marikdo sploh ne ve, da je Robinhood zaradi igrice z Gamestopom v nekaj dneh skoraj bankrotiral, če ne bi od prijateljev iz Silicon Vally in večjih skladov dobil denar. - Ko se navdušujemo nad demokratizacijo financ, je pa treba narediti domačo nalogo. Paziti se je treba brokerjev, ki »nimajo za burek«. - Tudi drugi brokerji po svetu so imeli težave zaradi turbo trgovanja malih vlagateljev. Ni normalno, da delnica skače gor in dol vsak dan po 10, 20 ali 30 odstotkov. - Relativno majhen pritok denarja na opijske trge, sploh v izbrane stave in v kratkem roku, lahko povzročili šok za sistem. Ravno Gamestop je tipična zgodba tega. Obstoječi rezidenti, ki so trgovali z opcijami, so kar naenkrat videli opcijske vikinge na pohodu. To ni normalno, da kupuješ nakupne opcije in s tem v bistvu delnico, na kateri temelji opcija nabiješ navzgor. - Samo smejim se, ko gledam, kakšne scene se dogajajo na kapitalskem trgu in si rečem: »The more things change, the more they stay the same.« - Vse kar se dogaja okrog IPO delnic je zelo logično. Neverjetno je, kako se znajo ljudje v finančni panogi delat butaste. - Kaj je Spac? "Imamo gostilno pri Billu in ta nima menija. Vemo samo to, da se pri Billu dobro je. Zakaj? Zaradi njegovega »track record« - zgodovinsko dobro sled ustvarjanja donosov. In če bomo njemu dali denar in rezervirali mizo v njegovi restavraciji, bo to zagotovo izjemna izkušnja." - Trgovalci ljubijo volatilnost. Volatilnost je njihova muza. Zato je trgovanje s kriptovalutam zanimivo. Vsi, ki držijo kripto,

V tokratnem davčnem podcastu se osredotočamo na davke in nepremičnine. Tokratni gost je Jure Mercina, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeiter. Vmes pa nam je z davčnimi zanimivostmi postregel tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Vsebini podcasta smo razdelili na dva dela: Prodaja in nakup nepremičnine Oddajanje nepremičnine (če vas zanima samo ta del, previte do 18:30) Odgovarjamo na spodnja vprašanja: PRODAJA: Kako je z davki v primeru prodaje nepremičnine? Katere plačamo? Kdaj jih ne plačamo? Na kaj moramo biti še posebej pozorni V katerih primerih moramo oddati napoved za odmero dohodnine? Kdaj je ni potrebno? Kako se izračuna davčna osnova, kaj se poleg normiranih stroškov še odštetje od osnove? Kateri strKolikšna je davčna stopnja? Ali moramo v vsakem primeru prijaviti davkariji, da smo prodali nepremičnino? Ali je to že storjeno po kakšni uradni dolžnosti? Kaj če ne vpišemo nepremičnino v zemljiško knjigo? Ali lahko kompenziram izgubo pri prodaji nepremičnine z dobičkom od prodaje delnic, in obratno? Ali lahko znižam davčno osnovo za stroške prenove hiše oziroma stanovanja? Kateri so ti stroški – čim bolj konkretno? Kako je z obdavčitvijo v primeru, da želimo stanovanje in opremo prodajati ločeno? NAKUP: Kako je z davki v primeru nakupa novogradnje? In ali obstaja način, kako te davke znižati? Kako je z davki v primeru nakupa starogradnje? NALOŽBENE NEPREMIČNINE: Koliko mladih nepremičninskih milijonarjev? Kako je v primeru, ko dediči dobijo več nepremičnin v upravljanje? Utaja davkov. številni najemodajalci skušajo utajiti davke. Koliko kršiteljev je odkril Furs? Kako odkrivajo kršitelje? Kaj storiti, ko vemo, da sosed oddaja stanovanje na črno? Ga prijaviti ali ne? Kakšna je razlika, če oddajamo stanovanje dolgoročno oziroma turistom? Kako je v tem primeru z davki? Kaj moram urediti, če želim oddajati stanovanje kot fizična oseba in da to poteka po črti zakona in v skladu z vsemi pravili? Kako je v tem primeru z oddajo napoved dohodnine? Kako je z registracijo sobodajalstva? Kateri stroški za stanovanje, ki ga oddajam, znižujejo davčno osnovo? Kaj pa stroški vzdrževanja pohištva in bele tehnike? Številni kupujejo investicije v nepremičnine z vzvodom, torej s posojili. Ali lahko odbijemo obresti iz davčne osnove? Kako je z vidika davkov v primeru oddaje stanovanja, ko nisi lastnik tega stanovanja? Številni se odločijo za najem agencij, ki skrbijo za kratkoročno oddajo stanovanj. So tu kakšne davčne posebnosti? Kako se splača oddajati stanovanje - kot espe, d.o.o. ali fizična oseba? Na kaj moramo paziti? Kako je v primeru popoldanskem espeja? Do kakšne ravni prihodkov lahko poslujemo kot normiran espe? Recimo, oddajam stanovanje za 1.000 evrov mesečno? Kako je s prenosom nepremičnine na espe? Kaj moramo vedeti, če oddajamo stanovanje kot d.o.o.? Kdaj se to splača? Kakšne so napake pri izpolnjevanju napovedi za odmero dohodnine? Številni Slovenci oddajo nepremičnine na Hrvaške. Kako je z obdavčitvijo v tem primeru? In kako se to najbolj splača početi? Če vas zanimajo naložbene nepremičnine, pa preverite podcast, ki sva ga posnela s kolegom Andražem Brillijem, ocenjevalcem vrednosti nepremičnin v podjetju Capital Genetics.

Za vlagatelje je nujno, da poznajo tudi davčni vidik investiranja. Zanje je februar pomemben mesec, saj je do 28. februarja potrebno oddati napoved za odmero dohodnine za v preteklem letu ustvarjene obresti, kapitalske dobičke, dividende in tako dalje. Vprašanj na to temo je veliko, zato v tem davčnem podcastu predstavljamo praktične primere. Podcast je pripravljen na način, da je primeren tako za novince kot tudi bolj izkušene investicijske mačke. V prvem delu davčnega podcasta se osredotočamo na dividende in kapitalske dobičke, ki jih ustvarimo s prodajo delnic, vzajemnih skladov, ETF, izvedenih finančnih instrumentov, omenimo tudi davčne posebnosti pri trgovanju s kriptovalutami. Preverili smo tudi, kaj finančna uprava ve o našem trgovanju preko tujih borznih posrednikov. Dodajamo tudi zanimivosti v zvezi s selitvijo v davčno bolj prijazne države, kot je denimo Hrvaška. V drugem delu davčnega podcasta, pa bomo obdelali davke v povezavi z nepremičninami. Vse kar mora vedeti vlagatelj o davkih, se v tokratnem »davčnem« podkastu pogovarjam z Juretom Mercino, ki je partner v družbi za davčno in podjetniško svetovanje LeitnerLeitner. Vmes pa nam z davčnimi pikantnostmi postreže tudi Stojan Glavač iz Finančne uprave RS. Odgovarjamo na spodnja vprašanja: Kdo mora oddati napoved za odmero dohodnine in kdo ne? V katerih primerih smo oproščeni plačila davka? Kakšna bo stopnja obdavčitve in od česa je ta odvisna? Konkretno, prodala sem nekaj delnic, ki sem jih držala več let (recimo Tesli) in manj kot leto (recimo Zoom). Trgovalne račune, ki jih imamo v tujini ni treba prijaviti Fursu. Kaj Furs ve o naših transakcijah v tujini? Kaj če ponesreči pozabimo prijaviti del kapitalskih dobičkov? Na kaj moramo biti pozorni z davčnega vidika, ko izbiramo brokerja? Kakšne so davčne implikacije, če želimo prenesti svoj portfelj na drugega brokerja? Kateri stroški nam znižujejo davčno osnovo? Kako je s pobotanjem dobička in izgube? Kaj so špekulativne izgube? In kdaj nam Furs ne prizna izgube? Obdavčitev ETF in vzajemnih skladov. Kaj moramo vedeti? Kako je z distribucijskimi ETF? Dvojna obdavčitev - na katere države moramo biti še posebej pozorni, že v fazi investiranja? Kdaj nam Furs ne prizna v tujini plačanega davka …. Kaj moramo vedeti o obdavčitvi izvedenih finančnih instrumentov? Kaj moramo vedeti o obdavčitvi kriptovalut? Kdaj postane Furs pozoren na naše prilive na TRR? Kako moramo pojasnjevati izvor premoženja in kaj se zgodi, ko tega ne znamo? Kdaj opravljamo dejavnost trgovanja in kdaj ne? Kako so obdavčeni zaslužki iz P2P - posojanje med posamezniki? Koliko davka plačam, če posodim denar prijatelju in mi ta vrne obresti? Zakaj številni z večjimi portfelji razmišljajo o selitvi na Hrvaško?

Analiziramo naložbene nepremičnine in izpostavljamo potencialna tveganja, ki jih pogosto kot vlagatelji zanemarimo, ko se odločamo za tovrstno naložbo. Marsikdo, ki ima nekaj deset tisočakov na voljo za investiranje, razmišlja o nakupu naložbene nepremičnine. Zanimanje za tovrstno investicijo dodatno stimulirajo tudi nizke obrestne mere za najem stanovanjskih posojil. Čeprav si marsikdo predstavlja, da z naložbo v nepremičnino praktično ne moremo izgubiti, pa vendar lahko naredimo ogromno napak, ki nas lahko stanejo precej denarja. Glavni razlog je ta, da kot investitor že v samem štartu ne naredimo domače naloge, torej ne pripravimo celovito analizo smiselnosti naložbe. O tem, kaj moramo vedeti, ko kupujemo naložbeno nepremičnino in kakšne so pogoste napake vlagateljev, sem se pogovarjala z ocenjevalcem vrednosti nepremičnin in mojim kolegom Andražem Brillijem, sicer partnerjem v podjetju Capital Genetics. »Velikokrat se pri izračunu donosnosti naložbene nepremičnine zanemarja stroške. Treba je vedeti, katere stroške lahko prevalimo na najemnika in katere ne. Recimo lastnik nepremičnine mora plačati zavarovanje nepremičnine, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, vplačila za rezervni sklad…. Nedavno smo imeli en primer naložbene nepremičnine, kjer je prišlo do menjave strehe, lastnik pa na to ni bil pripravljen. Strošek menjave je bil dobrih sedem tisočakov. To je moral odšteti od naložbene vrednosti. Investicijska vlaganja so potrebna. Nepremičnina ima določeno življenjsko dobo, v kateri se obrabi in je potrebno določene dele obnoviti, kot so menjava okna, elektroinštalacije. Če se najemniki pogosteje menjavajo, prihaja do večje obrabe, in to prinaša večje stroške ter posledično nižjo donosnost. Višina tovrstnih investicij je odvisna od starosti nepremičnine, a čez palec lahko rečemo, da naj bi znašale od pet do sedem odstotkov letnih prihodkov,« pravi Andraž Brilii, ocenjevalec vrednosti nepremičnin. V podcastu boste še slišali - Kakšne so cene na trgu… in koliko moramo najmanj odšteti, da lahko vstopimo na trg naložbenih nepremičnin? - Pri katerem tipu nepremičnin lahko pričakujemo najvišje donose? Garaže, pisarne… - Katere so lokacije, ki so najbolj zanimive za investitorje? Kaj pa mikrolokacije - Kako lahko zunanji dejavniki, na katere nimamo vpliva zmanjšajo naše zaslužke? - Prazno stanovanje je najdražja investicija, ki vsak mesec prinaša samo stroške. Kako je z najemnim trgom? Kakšne najemnike si kot vlagatelj želimo? Kako je z najemninami? - Je trg najemniških stanovanj zdaj prenasičen? Bodo cene najemnine upadle? - Kakšna so tveganja, če kupimo naložbo z vzvodom, torej kupimo nepremičnino s posojili, pa čeprav so obrestne mere za najem posojil nizke. - Kako izračunati, ali je naložba v nepremičnino donosna? - Investirati v delnice nepremičninskih družb ali projektov (Reit) ali v fizično nepremično? Če želite brezplačno prejeti finančni model izračuna donosnost nepremičnine, se naročite na e-pismo na www.capitalgenetics.com

V tokratnem podkastu se bomo osredotočili na osnove – torej, kako postaviti finančne temelje in postati šef svojemu denarju? Denar je naš delavec. In če rečete: »Nimam denarja! Ne vem, kam je šel?« To pomeni, da ste slab šef. Vi namreč poveste, kaj bo vaš denar počel, kam bo šel ter zakaj. Sliši se zelo preprosto. V teoriji tudi je, v praksi pa se veliko zalomi. Skušnjave so tiste, ki testirajo naše meje in velikokrat jim podležemo. Kako torej prevzeti nadzor nad svojimi financami? Prvi korak je ta, da spremljamo prilive in odlive. Na strani prilivov verjetno ne bo večjih težav – ponavadi dobimo plačo, kakšne dodatke, nagrade in še kaj. Odlivov je bistveno več kot prilivov. Včasih priletijo še kakšni nepričakovani. Če niste med tistimi, ki redno vodijo evidenco svojih financ, imam za vas izziv. Spremljajte svoj denar vsaj en mesec, idealno dva, saj toliko potrebujejo naši možgani, da se reprogramirajo. Zapišite vsak cent, ki bo šel iz vaše denarnice. Po dveh mesecih boste presenečeni nad rezultati. Najbolj pogosti stranski učinek je ta, da bodo nakupi postali bolj premišljeni. Spremljanje financ prinaša cel kup prednosti. Te se lahko pokažejo na vseh ravneh našega življenja. Recimo, v najbolj idealnem scenariju se lahko znebimo dolgov, privarčujejo za varnostno rezervo v višini par tisoč evrov. Nekateri celo priznajo, da so se od kar spremljajo svoj denar, znebili razvad, recimo kajenja, nekateri so celo shujšali. Urejene finance prinašajo več zadovoljstva in manj finančnega stresa. Obstaja več načinov, kako spremljati denar. Lahko jih vpisujemo v beležko, Excel, v mobilne aplikacije za spremljanje denarja in budžetiranje. Teh aplikacij je precej. Pri nas je ena bolj priljubljenih aplikacij za spremljanje financ Toshl, ki ga je razvila podjetniška ekipa programerjev iz Krajna. Preko te mobilne aplikacije svoje finance spremlja dobrih 36 tisoč Slovencev in globalno več kot tri milijone ljudi. Z aplikacijo lahko povežemo naše bančne in nekatere druge račune, tudi tiste, ki jih imamo na kripotomenjalnicah. Na enem mestu imamo zbrane vse naše finance. O tem, kako prevzeti nadzor nad denarjem, sem se pogovarjala z Maticem Bitencem, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Toshl. "Ko spremljamo svoje finance, se spremeni naša miselnost o tem, kako razmišljaš o denarju in tako lažje optimiziraš in planiraš. Številni ljudje to zdaj počnejo na slepem avtopilotu," je povedal Matic Bitenc. Slišali pa boste še: Kaj spoznamo o sebi, ko podrobno spremljamo svoje finance? Kakšni so lahko "stranski učinki"? Kdo so uporabniki mobilne aplikacije za spremljanje financ in zakaj? Kako povezati mobilno aplikacijo z bančnimi računi, računi na kripotomenjalnicah in trgovalnimi računi brokerjev? Kako je možno povezati z Interactive Brokers ali eToro, Firstrade in drugimi brokerji? Kako je z varnostjo? Kdo ima vpogled v moj račun? Ali lahko pride do zlorab? Kaj nam bo še prineslo odprto bančništvo?.... Money-How je del ekosistema znanja Biznispace.com

Nič več čakanja na urnike plačilnega prometa in vnašanja bančnih računov. Denar lahko prestavite v denarnico denimo družinskega člana že v parih sekundah. In to brezplačno! Takošnja plačila oziroma instant payments so relativno nov plačilni instrument. Že samo ime pa pove, da se plačilo oziroma nakazilo zgodi takoj oziroma v nekaj sekundah. Takojšnja plačila lahko uporabimo v vseh primerih, kot bi sicer uporabili gotovino. Recimo, ko želimo sodelavcu vrniti denar za malico ali otroku nakazati žepnino. Potrebujemo le telefon in mobilno aplikacijo, ki omogoča takojšnje plačilo. Takšna plačila že dalj časa omogočajo tuje digitalnih bank, od lanskega leta pa tudi naše banke preko nacionalne sheme takojšnjih plačil Flik. Ta storitev je brezplačna. Torej, do 15 tisoč evrov lahko brezplačno nakažete ali prejmete denar iz ali na svoj svojega računa od kogarkoli, ne glede na to, pri kateri banki je komitent in to v le parih sekundah. Poznati morate le njegovo telefonsko številko O uporabnosti takojšnjih plačilih v vsakdanjem življenju, sem se pogovarjala z Maticem Dolarjem, ki je bil eden prvih pri nas, ki je sprožil diskusijo okoli takojšnjih plačil in imel eno od osrednjih vlog pri vzpostavitvi ekosistema Flik. Torej, sheme, ki omogoča takojšnja plačila pri nas. Je vodja poslovnega področja plačilni sistemi pri podjetju Bankart, kjer se ukvarjajo s procesiranjem sodobnih načinov plačil. Povzetek: Takojšnja plačila preko aplikacije Flik omogočajo prejem ali nakazilo do 15 tisočakov, transakcija se opravijo v le nekaj sekundah, so brezplačne, ni potrebno izpolnjevanje bančnih nalogov, zadostuje le mobilna številka.

Money–How je know-how osebnih financ. Ravnanje z denarjem ni raketna znanost. Odkrivanje praktičnih finančnih nasvetov pa je lahko tudi zabavno, kar boste spoznali v seriji podkastov Money–How. Na praktičen in razumljiv način boste vstopili v svet osebnih financ. V podcastih bo velik poudarek na tehnologiji in finančni pismenosti. Ravno tu se skriva največ pasti. Pametni telefoni so postali naša denarnica. Preko njih opravljamo nakupe, vlagamo, plačujemo račune, delimo stroške s sodelavci za malico, in na splošno upravljamo z denarjem. Na Money–How ne bo prodajalcev megle in lovcev na vroče zgodbe. Prav tako se bomo brez dlake na jeziku dotaknili tudi bolečih tem, o katerih drugi ne želijo govoriti zaradi konfliktov interesov. Čas je za odkrito debato. In to boste dobili na Money–how. Želimo vas opremiti z znanjem, s katerim boste lažje sprejemali finančne odločitve in razumeli njihove finančno učinke. V tem podkastu vam bom s pomočjo gostov redno predajala vse to, kar se v svoji karieri naučila o upravljanju denarja. Zakaj ustvarjam Money–How? Zelo dobro poznam skrivnosti finančnega sveta ter delovanje vseh udeležencev na tem trgu. Svet osebnih financ sem začela odkrivati pred skoraj 15 leti - najprej kot študentka ekonomije, nato kot specializirana novinarka in urednica za osebne finance, nazadnje pa kot odgovorna urednica revije Moje finance, ki jo izdaja Časnik Finance. Napisala sem preko tisoč člankov, razkrila tudi kar nekaj vročih finančnih prevar, organizirala sem več kot 200 dogodkov in izobraževanj. Sem urednik in soavtor treh knjig. Med drugim tudi priročnika za učitelje finančnega opismenjevanja pri nas. Bila pa sem tudi idejni vodja in kreator prvi šole za finančno opismenjevanje, ki deluje pod okriljem Časnika Finance. Po 15 letih dela na Financah sem sprejela odločitev, da grem novim izzivom naproti. In čeprav zdaj pišem nove razburljive poslovne zgodbe, moja želja po širjenju finančnega znanja ostaja, ne glede na to, kje sem in kaj počnem! To je del mene in to je moje poslanstvo. Money how bom pripravljala z močno ekipo strokovnjakov, ki imajo bogato zakladnico finančnih znanj, izkušenj in kar je ključno so vredni zaupanja. Naš cilj je deliti praktično znanje in s tem prispevati k širokemu dostopu do finančne pismenosti. Ni ravno optimalno, da je to prepuščeno na eni strani predmetu gospodinjstva in državljanske vzgoje v osnovnih šolah, ter na drugi strani raznim izobraževanjem, ki so predvsem namenjena naknadnemu trženju finančnih produktov. Vsebina podkastov Money–How Čeprav v številnih domovih velja, da je pogovor o denarju tabu tema, si bomo v Money–How dali duška in govorili o najbolj perečih finančnih tematikah. Z vami bomo delili denarne modrosti. Vse kar morate vedeti o nepremičninah. Spoznavali bomo vroče trende v digitalizaciji. Secirali konkretne delniške zgodbe, investicijske sklade, kripto avanture in alternativne načine vlaganja. Slišali boste aktualne tematike, ki pomembno vplivajo na vašo denarnico. Money–how deluje v širšem ekosistemu Biznaspace, ki bo skrbel za izmenjavo znanja o poslu, podjetništvu, reševanju problemov in uresničevanju domiselnih idej. Vabim vas, da obiščete spletno stran www.biznispace.com in se naročite na e-pismo. Dovolj je filozofiranja, čas je za akcijo!! Naročite se na Money–How. Ne bom vam žal!