Mihilizem

Če bi se rodila nekaj deset let prej, najbrž ne bi dočakala svojih let. Očitno ne živiva v najslabšem izmed vseh možnih časov in tudi ne na najbolj nesrečnem delu sveta. Veliko debatirava o zgodovini, precej manj pa o glasbi. Zgodovinar Tone Kregar veliko ve o preteklosti in zato današnji čas vidi drugače.

Dušan Rutar je psiholog, ki rad dobro razmišlja. Doslej je razmislil in napisal sedeminšestdeset knjig. Ob pogovoru z njim sem večkrat pomislil, da tako blizu nečemu, kar bi lahko opisal kot Sokratov duh, še nisem bil. Pred koncem sveta sva se razgovorila o vsem, kar se nama zdi pomembno. Sveta nisva rešila, nisva bila pa prav daleč.

Če verjamete v nadčloveško plemenitost, ki poganja vrhunske športnike in ostale dosežkarje, ki jim po diktatu družbenih vrednot redno ploskamo, svetujem, da tega podkasta ne poslušate. Jani je o svojih motivih povedal veliko. Nemara celo preveč. Še nikdar me ni sogovornik spravil tako blizu solz. Če znate prenesti resnico, ne boste uživali, boste pa vedeli.

Je legendarni ravnatelj nič manj legendarne II. gimnazije v Mariboru, predvsem pa človek, za katerega bi lahko rekli, da je zaupanja vreden izdelek nekih daljnih časov, ko je bil svet še lep in so bodoči ravnatelji hodili po Mariboru bosi in z dolgimi lasmi. Sezulo me je, ko je povedal, da ga je proti koncu ravnateljske kariere začelo skrbeti, "ker je bilo v tistem kotu šolskega dvorišča, kjer so se desetletja na čiku zbirali ’ta čudni’ dijaki, ki grdo gledajo in pljuvajo na tla, vedno manj ljudi".

Profesor Igor Saksida je eden tistih naravno karizmatičnih profesorjev, ki ga človek pač posluša in vzljubi. Ker obvlada jezik in tisto, kar se z njim da početi. Ker profesorski načitanosti navkljub nima žanrskih predsodkov in včasih tudi kaj zarapa. Ker je prijateljici Masayah posodil avto, da je lahko posnela videospot.

Preveč neverjetna zgodba, da bi lahko bila resnična. Pa je. Simon je zaradi petih kilogramov kokaina pristal v peklu, kar je najbolj ustrezen opis venezuelskega zapora, ki ga samoupravljajo tolpe. Prizna, da je naredil napako. Pravi tudi, da si je kazen zaslužil – ne pa vsega, kar je doživel. Kaj vse, pove v skoraj uri in pol debate. Poslušajte in povejte naprej. Tudi zato, da se ne zgodi še komu.

Eva Ostrouška je seksologinja, pisateljica in vplivnica. Govorila sva o seksu. In o seksu v dolgotrajnih razmerjih. Zakaj sta obliki izpostavljeni kot dve kategoriji, bo jasno iz debate. Uživajte.

Irena je avtorica Svetišč narave. Knjige, ki je eno pomembnejših bralnih presenečenj leta. Sedem tednov je preživela v različnih habitatih iz slovenskega nabora in dokazala, da popolna izkušnja leži tik za domačim pragom. Zagotovo imate doma tudi kakšnega izmed njenih izletniških vodnikov. Njena strast so povedke in pripovedke, vezane na hribe, kar je, kot se izkaže, zelo pomembno za razumevanje njenega opusa.

Doktor Tomazin je človek, ki se nerad hvali, zato pa z veliko žlico živi in razmišlja. Je specialist urgentne in družinske medicine, starosta helikopterskega reševanja. V žepu ima pet osemtisočakov, z nekaterih je tudi smučal. Z zmajem je poletel s strehe Afrike, s padalom od vsepovsod. Vozi motor, obožuje base jump. Piše knjige in pesmi, če sneži pa rad prespi na Storžiču, od koder potem zjutraj smuča v službo. Kako je vse to mogoče stlačiti v eno samo življenje, ob tem pa preživeti in se veseliti novih podvigov, pove v dobri uri pogovora.

V zadnjem času je ministričin svetovalec za medije, sicer pa predvsem človek prakse. O medijih in tehnologijah misli, bere in piše od sredine devetdesetih. Definitivno človek, ki nam lahko pomaga špekulirati, kako se bodo nadaljevali časi informacijske evolucije, ko je vsakdo lahko svoj medij in ko predsedniki raje hodijo k podkasterjem kot pa na televizijo.

Vesna Milek je pač Vesna Milek. Če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Ikona. Po njenem svežem romanu Kleopatra sva prepotovala zgodovino in v nje protagonistkah, protagonistih in zgodbah našla marsikaj. Tudi sebe. Vesna se vmes izjemno sprosti, kar se ne zgodi vsak dan. Uživajte.

Je človek, ki se trudi biti človek, kar ga večkrat dela čudnega ali posebnega. In to je pravzaprav naša težava. Sploh, kadar smo v vlogi tistega, ki njegovo pojavo in misli začuti kot čudne. Je filozof, okoljevarstvenik in pisatelj, čigar sveži roman Ljubezen 22, plagiat toplo priporočam kot podporo k razumevanju pričujočega bluesa v dvoje.

Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!

Če bi ga zmerjali s komikom, bi mu delali krivico, ker je v resnici pesnik. Žan je ena najmehkejših dušic, ki pustošijo po domači sceni, zato ga včasih lastni sistemi izklopijo. Toda vedno se vrne boljši.

Karel Gržan je duhovnik, mislec, pisec, filozof in kmet. Pravzaprav mu je težko določiti vlogo. Malo je ljudi, ki govorijo tako preprosto in ponižno resnico, kot jo govori on. Druženje z njim, pa naj si bo v knjigi, pripovedi ali v živo, ima vedno posledice. Da ne boste rekli, da vam nismo povedali.

Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.

V nekem zaspanem trenutku socialističnega družbenega konsenza, da je vse prav, je prešvican mulc v Mostah zakričal, da ni tako, da je vse skupaj en navaden dolgcajt! Ime mu je bilo Peter. In mu je še. In spet mu je dolgcajt.

Leopold je tudi Michael, ker je imela mama rada Jackota. Leopold se ne more pretvarjati, da je gangsta, ker ni iz Dravelj, ampak je iz Radgone. Leopoldu ne paše preveč nastopat, zato pa toliko več pove. Lepold je Prvi, je pa tudi prvi raper v Mihilizmu.

David Zupančič je avtor knjižnih uspešnic, zdravnik in človek s poslanstvom. Je dober človek. Je nemiren človek, ki obvlada mir. Na pamet zna Jesiha, znanstveno fantastiko piše v angleščini. David je model. Pika.

Doktorica Tanja Petrović je antropologinja in jezikoslovka, ki zgodovino bere iz konzerv jadranskih sardin, JLA tatujev in podobnih ostalin polpretekle zgodovine, ki jih, kadar smo površni ali površne, radi odvržemo na smetišče jugonostalgije. Kaj zgodbe teh predmetov in pojavov sporočajo po 33 letih?

Vemo, kdo je Matjaž Kek, ne? Tisti, ki je dovolj nor, da prevzame precej nerealno kolektivno ambicijo, da bo Sloveniji na evropskem prvenstvu v nogometu kdaj lahko uspelo? Ali tisti, ki je dovolj pogumen, da se upa vrniti v Slovenijo, ko našim žogobrcem spet ne uspe? Eno in drugo! Ni lahko biti nogometni selektor.

Je čudovito zanimiv tip. Okej, lahko bi mu rekli tudi čuden tip. Nekoč je imel na Radiu Študent najboljšo in hkrati najslabšo oddajo na svetu – Milo raste vitica. Ker domovina v njem ni pripoznala novinarskega genija, je šel v Berlin in irskim babicam prodajal stacionarno telefonijo. Ko so ga odpustili, se je vrgel v turizem in vlačil pijane študente nemške davkarije po berlinskih beznicah. Nato se je priženil v Tokio. Njegov CV krasi dejstvo, da je odraščal v istem bloku kot (naš) Anže Tomič. Ustvarja tudi genialno piflarski podkast Smart cookies, v katerem gosti pomembne znalke in znalce tega planeta. Zaza je mo–del!

Matjaža sem slišal v podkastu Odnosi so zakon govoriti o njegovem odnosu z bogom. Pa o tem, kako je poskusil vse vzhodnjaške prakse, preden je, kot pravi sam, postal Jezusov učenec. Izjemno pronicljiv sogovornik, ki ruši vse stereotipe o tem, kaj pomeni slediti nečemu višjemu. Ne pripada nobeni instituciji in ima samo enega šefa. Matjaž je model! Uživajte. Jaz sem zelo.

Uroš je jabolko, ki se je hotelo odkotaliti daleč od drevesa, pa je vseeno zrasel v psihoterapevta. Doktoriral je iz duševnih motenj v športu, v zadnjem času pa presenetil s knjigo, ki je vzdignila kar nekaj prahu: Duševne motnje v športu. Vsem, ki v vrhunskem športu vidite popolnost telesa in duha, branje odsvetujemo. In poslušanje. Uživajte.

Lučka je lokalni sinonim za zavest o podnebnih spremembah. Pa ne samo lokalni! Spodobi se vedeti, da je njena ekipa pred leti za svoja prizadevanja dobila Nobelovo nagrado. Pravi, da so klimatologinje za segrevanje vedele še v času, ko je nosila kavbojske škornje in o frontah ter okluzijah predavala meni. Dovolj zgodaj? Vse bo jasno, če ji prisluhnete. Jaz sem ji po tridesetih letih z veseljem. Uživajte.

Miha je teoretični fizik, ki ga z užitkom poslušaš, čeprav ga včasih težko razumeš. Ponižnost je pojem, na katerega sem pomislil, ko mi je goreče pojasnjeval, kaj se je dogajalo v prvi sekundi po nastanku vesolja. Med drugim mirno namigne, da obstaja možnost, da konca sveta ne bo zakrivil človek, pač pa fizikalno dejstvo, da stvari silijo v bolj stabilno stanje. Celotno vesolje se lahko v trenutku zdrzne v nekaj popolnoma neznanega. Če pa se to ne bo zgodilo v naslednjem mesecu, pa obstaja resna verjetnost, da prav dr. Nemevšek s svojo ekipo odkrije izvor mase nevtrinov. Slednje pa bi lahko pomenilo, da je več vesolj. In morda tudi bogov. Če sem prav razumel, seveda.

Sara Briški Cirman je Raiven, kadar poje, Sara pa, kadar ne. Včasih je tudi oboje. Naša raketa za Evrosong je magistrica solo petja, harfistka, kmalu pa bo končala študij psihoterapije. Upravičeno sklepaš, da samo sebe precej dobro razume. V debati razkrije veliko več, kot od estradne umetnice pričakuješ. Tudi to, kaj človeka zanese v nastopaške poklice. Za nameček pa pojasni še, kaj v jeziku teoretikov zarote pomeni, če imaš prstanec daljši od kazalca in se izdajaš za žensko. Ne vem, če si želite izvedeti, a kaže, da boste. Uživajte, jaz sem. Zelo.

Jure Gregorčič je dolgoletni avtomobilski novinar in bencinski odvisnik z izjemnim pripovednim navorom. Če poslušate podkast Atmosferci, veste, da gre za tistega dolenjskega patriota, ki bi si na premcu jahte posadil brajde šmarnice. Je mož izjemne pripovedne in nazorske širine, ki zna povezati inženirstvo s humanizmom in čigar uho je v diferencialu terenskega vozila sposobno slišati poezijo.

Ste kdaj razmišljali, v kakšnem odnosu sta vaša identiteta in naša zgodovina? Kaj pa o tem, zakaj imajo vsi zmagovalci ali zmagovalke demokratičnih volitev, diktatorji in diktatorice (ko se bodo zgodile) apetite po reviziji zgodovine? Zakaj so si partizani in osamosvojitelji tako ljubko podobni? Se zgodovina res ponavlja? Je res črnobela? So zgodovina samo dejstva ali je pomemben tudi kontekst? Kaj, če sploh kaj, nas lahko zgodovina nauči? O vsem tem sva prijetno zabluzila s pronicljivo in za potrebe Mihilizma dovolj poljudno zgodovinarko dr. Matejo Ratej.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175023613">RTV 365</a>.</p>

Če že ni edini slovenski pisatelj, ki je stal na Everestu, je zagotovo edini, ki je stal na Daulagiriju. In edini, ki živi izključno od pisanja. O padcih in vzponih življenja govoriva. Tistih, ki so bili. Pa tudi onih, ki šele bodo.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175020899">RTV 365</a>.</p>

Med izmi tega sveta tokrat izpostavljamo budizem, ki naš način življenja nagovarja na zanimiv način. Primož Korelc Hiriko je odsedel svoje. In razmislil. O življenju, vesolju in nasploh o vsem. Bivši budistični menih je leta preživel v osamljeni meditaciji in kontemplaciji po širnem svetu. Na Dolenjskem je ustanovil budistični gozdni samostan Samanadipa. Zadnje čase kot laični budist govori tudi v javnosti. Je specializant psihoterapije in logoterapevt. Operater Mihilizma priznava, da se ob debati že dolgo ni tako zabaval.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175017818">RTV 365</a>.</p>

Je tista, ki je pred leti z možem sklenila, da bo zaslužila sto milijonov in z njimi spremenila svet. V sedmih letih sta – tudi s pomočjo nekaterih tehnik s samega roba verjetnega – mačka Toma spitala dovolj, da sta ga prodala za milijardo. Njen načrt za boljši svet je, da s pozitivnimi vrednotami okuži korporativni svet. Menda na tem svetu obstajajo zadovoljstva onkraj dobička in denarja.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014526">RTV 365</a>.</p>

Ivana Djilas je režiserka, dramaturginja, kolumnistka, pisateljica, kar se, priznajmo si, bere bolj dolgočasno, kot če nanizamo pejorativni del identitete, ki ga nadvse rada izpostavi: čefurka, debela ženska, parazitska kulturnica in podobno. Beograjčanka je pred pol življenja ušla v Ljubljano, potem pa se je življenje v »raju«, ki ga mojstrsko popisuje v svojih knjigah, šele začelo. Uživajte!<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014522">RTV 365</a>.</p>

Študirala je na Harvardu in vodi uspešno slovensko podjetje Anteja ECG, ki v Afriki in drugod razvija modele trajnostnega in krožnega gospodarstva. Je izjemno pragmatičen človek, ki se sprememb v svetu loteva z orodji, ki so nam znotraj danega pač na voljo. Loteva se tudi izzivov, ki zadevajo od nas izkoriščani tretji svet. Nad slab biznis z dobrim biznisom. Prisluhnite ji, kajti njena lucidnost in strokovnost lahko zamajeta tudi najbolj radikalne revolucionarje. Pa še smisel za humor ima!<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014528">RTV 365</a>.</p>

Tomaž je filozof, ki odpira takšne teme, da se ob njih ne gre čuditi sentimentom, ki se praktično že od Sokratovih časov trudijo, da bi filozofijo razglasili za nepotrebno, neprištevno ali celo nevarno. Govoriva tudi in predvsem o hoteni nevednosti. Izveste lahko, kaj je to, kdaj in kako to prakticirate in kje na vašem krožniku jo najdete kot šolski primer. Pa dober tek.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014525">RTV 365</a>.</p>

Kadar novinar Boštjan Videmšek obleče neprebojni jopič, pomeni, da bo spet stopil v blato tega sveta. Z veteranom vseh vojn zadnjega četrt stoletja skupaj brodiva po človeku, človeštvu in njega manj aromatičnih posledicah. Lažje ga je imeti rad kot razumeti. Človeka in Boštjana.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014521">RTV 365</a>.</p>

Eden bolj radikalnih izumov tega sveta je zagotovo alpinizem. In Viki je njegov največji zastopnik. Vsaj kvantitativno, čeprav bi kvante planinskih krogov temu lahko oporekale. Še vedno je edini naše gore alpinist, ki je stal na desetih osemtisočakih in kar nekajkrat videl smrt čisto od blizu. Pa veliko življenja je videl. V tej epizodi podkasta pove vse, tudi to, kako je izstopil iz svojega lastnega telesa. Samo to zamolči, zakaj se vedno, kadar je le mogoče, raje pelje z dvigalom.<p>Video na <a href="https://365.rtvslo.si/arhiv/mihilizem/175014527">RTV 365</a>.</p>

Epizoda 0 novega podkasta Mihilizem je posneta pred publiko na Avdiofestivalu Radia Slovenija v ljubljanski Cukrarni. Gost je Borut Pahor. Sodi med domače politike, ki so najbolj zaznamovali obdobje po osamosvojitvi. Nekdanji premier in predsednik republike s svojim slogom delovanja redkokoga pusti ravnodušnega, tudi zdaj, ko uradno ni več politik, temveč podkaster, brez dvoma pa še vedno vplivnež.

Če bi bil Sizif rojen v času Elona Muska, Grete Thumberg in umetne inteligence, bi namesto skale v breg po medijih potiskal vprašanje, kam in v čigavem interesu se svet premika. Mihilizem je pogovorni podkast, ki mu nikakor ne smete verjeti, saj je žlahtni nejeveri pravzaprav namenjen. S pametnimi ljudmi govori o tistih neumnostih sveta, ki se jim preudarni, servilni in zato popularni vzdrževalci obstoječe religije neskončne gospodarske rasti, ki krasijo naslovnice in ekrane, z razlogom izogibajo.