Mihilizem

Če bi se rodila nekaj deset let prej, najbrž ne bi dočakala svojih let. Očitno ne živiva v najslabšem izmed vseh možnih časov in tudi ne na najbolj nesrečnem delu sveta. Veliko debatirava o zgodovini, precej manj pa o glasbi. Zgodovinar Tone Kregar veliko ve o preteklosti in zato današnji čas vidi drugače.

Dušan Rutar je psiholog, ki rad dobro razmišlja. Doslej je razmislil in napisal sedeminšestdeset knjig. Ob pogovoru z njim sem večkrat pomislil, da tako blizu nečemu, kar bi lahko opisal kot Sokratov duh, še nisem bil. Pred koncem sveta sva se razgovorila o vsem, kar se nama zdi pomembno. Sveta nisva rešila, nisva bila pa prav daleč.

Če verjamete v nadčloveško plemenitost, ki poganja vrhunske športnike in ostale dosežkarje, ki jim po diktatu družbenih vrednot redno ploskamo, svetujem, da tega podkasta ne poslušate. Jani je o svojih motivih povedal veliko. Nemara celo preveč. Še nikdar me ni sogovornik spravil tako blizu solz. Če znate prenesti resnico, ne boste uživali, boste pa vedeli.

Je legendarni ravnatelj nič manj legendarne II. gimnazije v Mariboru, predvsem pa človek, za katerega bi lahko rekli, da je zaupanja vreden izdelek nekih daljnih časov, ko je bil svet še lep in so bodoči ravnatelji hodili po Mariboru bosi in z dolgimi lasmi. Sezulo me je, ko je povedal, da ga je proti koncu ravnateljske kariere začelo skrbeti, "ker je bilo v tistem kotu šolskega dvorišča, kjer so se desetletja na čiku zbirali ’ta čudni’ dijaki, ki grdo gledajo in pljuvajo na tla, vedno manj ljudi".

Profesor Igor Saksida je eden tistih naravno karizmatičnih profesorjev, ki ga človek pač posluša in vzljubi. Ker obvlada jezik in tisto, kar se z njim da početi. Ker profesorski načitanosti navkljub nima žanrskih predsodkov in včasih tudi kaj zarapa. Ker je prijateljici Masayah posodil avto, da je lahko posnela videospot.

Preveč neverjetna zgodba, da bi lahko bila resnična. Pa je. Simon je zaradi petih kilogramov kokaina pristal v peklu, kar je najbolj ustrezen opis venezuelskega zapora, ki ga samoupravljajo tolpe. Prizna, da je naredil napako. Pravi tudi, da si je kazen zaslužil – ne pa vsega, kar je doživel. Kaj vse, pove v skoraj uri in pol debate. Poslušajte in povejte naprej. Tudi zato, da se ne zgodi še komu.

Eva Ostrouška je seksologinja, pisateljica in vplivnica. Govorila sva o seksu. In o seksu v dolgotrajnih razmerjih. Zakaj sta obliki izpostavljeni kot dve kategoriji, bo jasno iz debate. Uživajte.

Irena je avtorica Svetišč narave. Knjige, ki je eno pomembnejših bralnih presenečenj leta. Sedem tednov je preživela v različnih habitatih iz slovenskega nabora in dokazala, da popolna izkušnja leži tik za domačim pragom. Zagotovo imate doma tudi kakšnega izmed njenih izletniških vodnikov. Njena strast so povedke in pripovedke, vezane na hribe, kar je, kot se izkaže, zelo pomembno za razumevanje njenega opusa.

Doktor Tomazin je človek, ki se nerad hvali, zato pa z veliko žlico živi in razmišlja. Je specialist urgentne in družinske medicine, starosta helikopterskega reševanja. V žepu ima pet osemtisočakov, z nekaterih je tudi smučal. Z zmajem je poletel s strehe Afrike, s padalom od vsepovsod. Vozi motor, obožuje base jump. Piše knjige in pesmi, če sneži pa rad prespi na Storžiču, od koder potem zjutraj smuča v službo. Kako je vse to mogoče stlačiti v eno samo življenje, ob tem pa preživeti in se veseliti novih podvigov, pove v dobri uri pogovora.

V zadnjem času je ministričin svetovalec za medije, sicer pa predvsem človek prakse. O medijih in tehnologijah misli, bere in piše od sredine devetdesetih. Definitivno človek, ki nam lahko pomaga špekulirati, kako se bodo nadaljevali časi informacijske evolucije, ko je vsakdo lahko svoj medij in ko predsedniki raje hodijo k podkasterjem kot pa na televizijo.

Vesna Milek je pač Vesna Milek. Če je ne bi bilo, bi si jo morali izmisliti. Ikona. Po njenem svežem romanu Kleopatra sva prepotovala zgodovino in v nje protagonistkah, protagonistih in zgodbah našla marsikaj. Tudi sebe. Vesna se vmes izjemno sprosti, kar se ne zgodi vsak dan. Uživajte.

Je človek, ki se trudi biti človek, kar ga večkrat dela čudnega ali posebnega. In to je pravzaprav naša težava. Sploh, kadar smo v vlogi tistega, ki njegovo pojavo in misli začuti kot čudne. Je filozof, okoljevarstvenik in pisatelj, čigar sveži roman Ljubezen 22, plagiat toplo priporočam kot podporo k razumevanju pričujočega bluesa v dvoje.

Je prva Slovenka na Everestu. In devetnajsta Zemljanka. In, ja, priimek izda, da je poročena s prvim Jugoslovanom na strehi sveta Andrejem Štremfljem. Je upokojenka z instagram profilom, ki ji ga lahko zavida vsaka outdoor vplivnica. Marija je zakon!

Če bi ga zmerjali s komikom, bi mu delali krivico, ker je v resnici pesnik. Žan je ena najmehkejših dušic, ki pustošijo po domači sceni, zato ga včasih lastni sistemi izklopijo. Toda vedno se vrne boljši.

Karel Gržan je duhovnik, mislec, pisec, filozof in kmet. Pravzaprav mu je težko določiti vlogo. Malo je ljudi, ki govorijo tako preprosto in ponižno resnico, kot jo govori on. Druženje z njim, pa naj si bo v knjigi, pripovedi ali v živo, ima vedno posledice. Da ne boste rekli, da vam nismo povedali.

Katka Žbogar je antropologinja in pedagoginja, ki ji je mar, kaj oblikuje generacije prihodnosti. Problem sedanjosti, ki vodi v distopično prihodnost, vidi v ekranih, ki vedno bolj postajajo vzgojna norma.

V nekem zaspanem trenutku socialističnega družbenega konsenza, da je vse prav, je prešvican mulc v Mostah zakričal, da ni tako, da je vse skupaj en navaden dolgcajt! Ime mu je bilo Peter. In mu je še. In spet mu je dolgcajt.

Leopold je tudi Michael, ker je imela mama rada Jackota. Leopold se ne more pretvarjati, da je gangsta, ker ni iz Dravelj, ampak je iz Radgone. Leopoldu ne paše preveč nastopat, zato pa toliko več pove. Lepold je Prvi, je pa tudi prvi raper v Mihilizmu.

David Zupančič je avtor knjižnih uspešnic, zdravnik in človek s poslanstvom. Je dober človek. Je nemiren človek, ki obvlada mir. Na pamet zna Jesiha, znanstveno fantastiko piše v angleščini. David je model. Pika.

Doktorica Tanja Petrović je antropologinja in jezikoslovka, ki zgodovino bere iz konzerv jadranskih sardin, JLA tatujev in podobnih ostalin polpretekle zgodovine, ki jih, kadar smo površni ali površne, radi odvržemo na smetišče jugonostalgije. Kaj zgodbe teh predmetov in pojavov sporočajo po 33 letih?