Obraz, šarenica, način drsanja po zaslonu: naši biometrični podatki v službi nadzora

Medtem ko vse večji delež naših življenj poteka prek spleta in je tehnologija kos vse bolj zahtevnim nalogam, postaja vprašanje uporabe biometričnih podatkov vse bolj relevanten del širše zgodbe današnjega zbiranja in obdelave digitalnih podatkov. Konec koncev svojega obraza, prstnih odtisov, šarenice, pa tudi načina tipkanja ali hoje ne moremo kar spremeniti, zato utegne prav biometrija v dobi umetne inteligence postaviti temelje novih oblik nadzora.<p>Evropska unija je sicer glede uporabe in varovanja biometričnih podatkov verjetno najbolj zadržan in previden konec sveta, pa vendar bodo na olimpijskih igrah v Parizu uporabljali tudi biometrične tehnologije za prepoznavo in sledenje oseb, da bi zagotovili bolj&scaron;i nadzor nad množicami &scaron;portnih navdu&scaron;encev, ki se bodo to poletje zgrnile v francosko prestolnico.<br />Kaj prina&scaron;a vse bolj raz&scaron;irjena raba biometričnih podatkov v digitaliziranem svetu in kje so ključne pasti, so v tokratni Intelekti razmi&scaron;ljali ugledni kanadski sociolog <strong>prof. dr. David Lyon</strong>, <strong>dr.</strong> <strong>Jelena Burnik</strong> z Urada informacijske poobla&scaron;čenke ter <strong>prof. dr. Vitomir &Scaron;truc</strong> z Laboratorija za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.</p>