Mihail Gorbačov, križanec med Machiavellijem in don Kihotom

Ob 40. obletnici izvolitve Gorbačova na položaj generalnega sekretarja sovjetske komunistične partije skušamo opredeliti njegovo vlogo v svetovni zgodovini<p>11. marca 1985 je na čelo sovjetske partije in države stopil tedaj 54-letni <strong>Mihail Sergejevič Gorbačov</strong>. V Kremlju je sicer zdržal vsega 6 let in pol, a kak&scaron;nih &scaron;est let in pol je to bilo! Perestrojka in glasnost, jedrska nesreča v Černobilu in jedrski detant z Združenimi državami, združitev Nemčije in razpad Sovjetske zveze &hellip; Ob 40. obletnici prihoda Gorbačova na oblast smo se v tokratni Intelekti spra&scaron;evali, kako pravzaprav opredeliti njegovo vlogo v svetovni zgodovini? Je bil eden največjih junakov 20. stoletja, humanist, ki je razgradil železno zaveso in po mirni poti končal hladno vojno, ali pa je bil, nasprotno, nepobolj&scaron;ljiv naivnež, ki je za prazen nič spodkopal temelje ruske geopolitične moči? &ndash; Odgovore so nam pomagali iskati <strong>dr. Tomaž Gerden</strong>, <strong>Miha Lampreht</strong> in <strong>Branko Soban</strong>, trije novinarji torej, ki so tako rekoč v živo spremljali in za nas v Sloveniji komentirali poteze, ki jih je, ko je bil na oblasti, Gorbačov vlekel.</p> <p><br />Foto: Mihail S. Gorbačov oktobra 1991 (Lev L. Medvedev / Wikipedia)</p>