Dezinformacije ali kako je hrup preglasil razpravo

Dezinformacije so postale stalne spremljevalke dogajanja v svetu; srečamo jih pri volilnih kampanjah, pri informacijah o dogajanju na vojnih območjih ter pri vrsti drugih dogodkov, od velikih do zelo lokalnih. Poleg tega bo vsaka ciljna skupina deležna svoje, po meri ukrojene pošiljke dezinformacijskih vsebin. A ta vseprisotnost med seboj pogosto tudi nasprotujočih si dezinformacij prav nič ne zmanjšuje njihovega učinka. Ne glede na to, kako očitne ali celo absurdne so, se zdi, da jim nekako kar ne zmoremo stopiti na prste. Zakaj? <p>Smo se morda resničnosti preprosto naveličali? Po stoletjih vladavine racionalnosti in poudarjanja ključne vloge znanja in izobraževanja za doseganje t. i. družbenega napredka se včasih zdi, da je tej strategiji zmanjkalo nagovorne moči. Ali pa je, po drugi strani, resničnost postala tako temačna in neobetavna, da se ji sku&scaron;amo na različne načine izogniti, tudi z močnej&scaron;im zatekanjem v alternativne resničnosti?<br />Od kod pravzaprav izvirata moč in vpliv dezinformacij, zakaj &scaron;tevilne strategije boja proti njim nimajo pravega učinka, in kak&scaron;en je njihov &scaron;ir&scaron;i vpliv na dana&scaron;njo družbo, bodo v dana&scaron;nji Intelekti razmi&scaron;ljali filozofinja <strong>doc. dr. Jela Krečič</strong> s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, <strong>prof. dr. Igor Vobič</strong> s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in direktor zavoda Državljan D, ki se posveča človekovim pravicam v informacijski družbi, <strong>Domen Savič</strong>.</p>