David Lynch, režiser, ki je s kamero ujel morasto naravo ameriškega sna
Intelekta · RTVSLO – Prvi
July 1, 202545m 49s
Audio is streamed directly from the publisher (dts.podtrac.com) as published in their RSS feed. Play Podcasts does not host this file. Rights-holders can request removal through the copyright & takedown page.
Show Notes
Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa<p>Včasih se zdi, kakor da je biti kritičen do filmov, ki prihajajo iz Hollywooda, malodane stvar minimalnega osebnega samospoštovanja resnih cinefilov, kajne. A vsake tolikokrat se pojavi kak režiser, ki celo sredi ameriške tovarne cukrenih sanj in cenene zabave vendarle ustvari filme, v katerih tudi najbolj izbirčni gledalke in gledalci hitro prepoznajo čisto pravo, emocionalno in intelektualno izzivalno, nemara že kar sublimno umetnost. Eden takih je bil skoraj gotovo <strong>David Lynch</strong>, ki se je poslovil letos januarja v 79. letu starosti.</p>
<p>V štirih desetletjih, med letoma 1977 in 2017, je posnel deset filmov, med katerimi gre menda posebej izpostaviti <em><strong>Modri žamet</strong></em> pa <em><strong>Divje v srcu</strong></em> in <em><strong>Mullholland Drive</strong></em>, ter tri sezone kultne televizijske nadaljevanke <em><strong>Twin Peaks</strong></em>, za ta opus pa je – poleg številih nominacij – med drugim prejel zlato palmo v Cannesu, častnega zlatega leva v Benetkah in oskarja za življenjsko delo. Še več; britanski časopis Guardian ga je že pred slabima dvema desetletjema razglasil za največjega režiserja našega časa, legendarna filmska kritičarka <strong>Pauline Kael</strong> ga je označila za prvega resnično popularnega nadrealista, režiserski kolega <strong>Martin Scorsese</strong> pa je ob njegovi smrti zapisal, da je Lynch na veliko platno spravil resnično nezaslišane podobe, take, ki jih pred tem še ni videlo človeško oko.</p>
<p>Če je tako, tedaj se najbrž velja vprašati, s čim natanko se je David Lynch pravzaprav zavihtel na sam vrh filmskega Parnasa? Velja se, drugače rečeno, vprašati, kaj nam njegovi filmi pripovedujejo in kako to počno? – Prav tega smo se lotili v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili literarnega in filmskega kritika <strong>Roberta Kureta</strong> pa filozofa, sociologa, pisatelja in predavatelja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, <strong>dr. Mirta Komela</strong>, ter kulturologinjo, našo kolegico s televizijske strani Kolodvorske ulice, avtorico oddaje Televizorka, <strong>Ivano Novak</strong>.</p>
<p><br />Foto kolaž:<br />- David Lynch na festivalu v Cannesu leta 2017 (Georges Biard, Wikipedija)<br />- Plakat za film Eraserhead, 1977 (Libra Films, Wikipedija)<br />- Plakat za film Človek slon, 1980 (Paramount Pictires, Wikipedija)<br />- Plakat za film Dune, 1984 (Universal Pivture, Wikipedija)<br />- Plakat za film Modri žamet, 1986 (De Laurentiis Entertainment Group, Wikipedija)<br />- Plakat za film Divji v srcu, 1990 (The Samuel Goldwyn Company, Wikipedija)<br />- Kader iz uvodne špice za prvi dve sezoni televizijske serije Twin Peaks, 1990-91 (ABC, Wikipedija)<br />- Plakat za film Twin Peaks : Ogenj hodi z mano (New Line Cinema, Wikipedija)<br />- Plakat za film Izgubljena cesta, 1997 (October Films, Wikipedija)<br />- Plakat za film Resnična zgodba, 1999 (Buena Vista Pictures, Wikipedija)<br />- Plakat za film Mulholland Drive, 2001 (Universal Pictires, Wikipedija)<br />- Plakat za film Notranje zadeve, 2006 (Absurda / 518 Media, Wikipedija)<br />- Plakat za tretjo sezono televizijske serije Twin Peaks, 2017 (Showtime, Wikipedija)</p>