Čip v možganih, pametni tatu na roki: fantastični obeti vmesnikov človek-stroj

Upravljanje naprav zgolj z mislimi, branje misli ali vsaj razpoloženj, telepatija. Možnosti, ki se odpirajo z možganskimi vmesniki oziroma s čipi, ki lahko dogajanje v naših možganih povežejo z digitalnimi napravami, napovedujejo prihodnost, ki je obenem srhljiva in vznemirljiva. <p>Če je moral pokojni znanstvenik Stephen Hawking komunicirati z računalnikom s pomočjo mukotrpnega trzanja obrazne mi&scaron;ice, danes nara&scaron;ča &scaron;tevilo ljudi, katerih misli možganski vmesnik neposredno prevaja v strojno generiran govor ali pa s pomočjo tovrstnih čipov s svojimi mislimi upravljajo pametne naprave in brskajo po spletnih vsebinah. Izredno obetavne možnosti se z uporabo vmesnikov odpirajo pri vrsti nevrolo&scaron;kih bolezni, za rehabilitacijo gibanja po nesreči ali možganski kapi, pri uporabi protetičnih udov in &scaron;e v &scaron;tevilnih drugih primerih.<br />A vmesniki človek-stroj odpirajo &scaron;e celo paleto drugačnih možnosti, ki z zdravljenjem resnih bolezni nimajo veliko skupnega. V veliki večini primerov tudi ni potrebno, da bi čipe vstavljali v možgane. Pametni tatuji, nalepke, pametne zapestnice, prstani ali konec koncev že dodobra udomačene pametne ure lahko signale na&scaron;ega telesa na različne načine merijo, spremljajo, in, če so tako zasnovane, celo povratno vplivajo nanje. Čeprav je dejansko branje misli, vsaj za zdaj, &scaron;e povsem zunaj dosega, pa so na&scaron;a razpoloženja, raven stresa, spro&scaron;čenosti ali pozornosti že zelo jasno razvidna.<br />Kak&scaron;ne možnosti se odpirajo z vmesniki človek-računalnik oziroma človek-stroj, kako pravzaprav se bere in prevaja možganske signale in kak&scaron;ne nove dileme se tu odpirajo, v dana&scaron;nji Intelekti pojasnjujejo: <strong>prof. dr. Ale&scaron; Holobar</strong>, vodja laboratorija za sistemsko programsko opremo na fakulteti za elektrotehniko, računalni&scaron;tvo in informatiko Univerze v Mariboru, <strong>dr. Tanja Botić</strong> in <strong>dr. Matej Kramberger</strong>, oba prav tako s fakultete za elektrotehniko, računalni&scaron;tvo in informatiko Univerze v Mariboru, <strong>dr. Ciaran McGeady</strong> s Kraljevega koledža v Londonu (Imperial College London) ter <strong>prof. dr. Gregor Ger&scaron;ak</strong> s fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.</p>