Ali Evropa sploh lahko postane gospodarsko, vojaško in politično avtonomna?

O zagatah evropskih poskusov strateške avtonomije v senci Združenih držav in Kitajske<p><strong>Evropska unija</strong>, ki je v osnovi nastala kot gospodarska skupnost zahodnoevropskih držav, nedvomno ni ena tistih političnih tvorb, ki bi se razvile v goreči želji njenih prebivalcev po vzpostavitvi suverenosti evropskega kontinenta, ki je bil v tistem času tako in tako v veliki meri razdeljen na vplivni sferi <strong>Združenih držav</strong> in <strong>Sovjetske zveze</strong>. Zato morda ni nenavadno, da iz Bruslja tudi več kot pol stoletja za tem, že v 21. stoletju, ni bilo sli&scaron;ati veliko razmislekov o evropski avtonomiji od svetovnih velesil, pa naj je &scaron;lo za gospodarsko in energetsko odvisnost od <strong>Kitajske</strong> in <strong>Rusije</strong> ali pa za tehnolo&scaron;ko, gospodarsko, tako rekoč popolno voja&scaron;ko in v veliki meri tudi politično-strate&scaron;ko odvisnost od Združenih držav.<br />In vendar so v preteklih nekaj letih spričo političnih premikov na vseh celinah tudi evropski voditelji morali začeti razmi&scaron;ljati o tem, kak&scaron;no vlogo lahko Evropa sploh igra v svetu velesil, ki so ji vedno manj samoumevno naklonjene in od katerih je odvisna na tako rekoč vseh področjih. Če je razmislek o strate&scaron;ki avtonomiji skozi vojno v Ukrajini in vedno manj rožnate odnose z ZDA nenazadnje le pri&scaron;el v ospredje razmislekov v Bruslju, pa to seveda &scaron;e ne pomeni, da je ta avtonomija na dosegu roke. Kak&scaron;nim miselnim premikom smo priča in koliko so želje po voja&scaron;ki, gospodarski, tehnolo&scaron;ki in politični suverenosti sploh uresničljive v evropskih državah, ki imajo vsaka svoje partikularne gospodarske in politične interese, ki so tehnolo&scaron;ko marsikje v zaostanku, ki so dolga leta zanemarjale aktivno industrijsko politiko, ki v evropski komisiji nimajo najbolj učinkovitega in &scaron;e manj legitimnega vodstva in imajo na svojih tleh na tisoče ameri&scaron;kih vojakov? To so nekatera od vpra&scaron;anj, ki se jih bomo dotaknili v tokratni intelekti, ko pred mikrofonom gostimo filozofa in politologa dr. <strong>Sa&scaron;o Furlana</strong> z ljubljanske Filozofske fakultete ter dr. političnih znanosti <strong>Ja&scaron;o Veselinoviča</strong>, podoktorskega raziskovalca na Svobodni univerzi Amsterdam. Oddajo je pripravila Alja Zore.</p> <p>foto: Pixabay</p> <p>&nbsp;</p>