Globalna vas

Milan Greiner že 55 let živi v Švici, oglaša se iz svoje vasi Oberdiessbach. Najprej je bil zaposlen kot šef gradbišča, potem pa spoznal švicarsko Heidi, s katero sta si ustvarila družino in odprla svoje podjetje. Pravi, da ima dve domovini, tudi zato ju v okviru slovenskega društva Kulturni most Švica–Slovenija vestno povezuje. Ker je pobudnik pobratenja občin Lützelflüh in Velike Lašče, bo 9. aprila 2026 v Velike Lašče pripeljal skoraj 50 Švicarjev. Pripoveduje o življenju v Oberdiessbachu, o čevapčičih, ki povezujejo narode, o zborovskem petju in planinarjenju.

Teja Goli pravi, da je že ob prvem turističnem obisku Islandije začutila magičnost otoške države, v kateri zdaj živi. Najprej se je zaljubila v deželo, potem še v Islandca. Je mlada podjetnica, ki se ukvarja z aplikativno improvizacijo, metode improvizacijskega gledališča uporablja na svojih tečajih in delavnicah. Poleti, ko so dnevi daljši oziroma neskončni, pa sede za volan. Je voznica avtobusa do 19 sedežev, po Islandiji vodi skupine turistov kot “driver guide”. Pravi, da je na Islandiji velik poudarek na biohekanju, prebivalci v različnih delih leta uživajo melatonin ali nosijo očala z rdečimi lečami. Zdravniki pa ljudem, ki so zaradi teme depresivni, svetujejo, naj se kopajo v geotermalnih bazenih.

Natalija Mucyo Waldhuber je delegatka Evropske unije za razvojne projekte, ki že peto leto živi in dela v Ruandi. Pravi, da so Ruandci čudoviti ljudje, dežela pa s čistočo in hitrim razvojem upravičuje poimenovanje afriška Švica. V parlamentu prevladujejo ženske, v državi pa je čutiti energijo večinskega mladega prebivalstva. Nekdanja atletinja je tam našla tudi ljubezen, priimek Mucyo pomeni svetlobo, razsvetljenje. Po poroki v Sloveniji so mladoporočenca v domači hiši v mestu Kigali čakali sprejem in poročna darila: veliko riža, krompirja, sadja in pijače. Natalija Mucyo Waldhuber pripoveduje tudi o opazovanju gorskih goril v naravnem okolju.

Špela Bavčar živi ob severnem delu plaže Manly v Sydneyju in je specialistka onkologije za male živali. Njeni pacienti so večinoma psi in mačke, se je pa v Avstraliji srečala tudi z bolj eksotičnimi živalmi, s kuščarji, pticami in kačami, prosili so jo za nasvet pri zdravljenju koale z levkemijo in koale z nosnim tumorjem. Pravi, da bi se lahko od živali naučili marsikaj, predvsem, kako živeti v trenutku, ne pa za jutri. Veterinarka je zaposlena v bolnišnici, v kateri snemajo priljubljeno televizijsko oddajo Bondi Vet, v njej je enkrat nastopila tudi sama. Razlaga, da pozna živalske paciente po imenu, v času praznikov pa prejme številne voščilnice njihovih skrbnikov.

Lovro Bajc z družino živi v kraju Lappeenranta na jugovzhodu Finske. Po profesionalni karieri hokejista se je posvetil trenerstvu in doktorskemu študiju trenerstva v vrhunskem športu. Že ko je prvič stopil iz letala, se je zaljubil v finski način življenja: brez hitenja, brez vročine, z veliko narave in zelenih površin. Pripoveduje, da se na globoko zamrznjenem jezeru pri njih igra hokej, dirkajo celo z avtomobili, njihov neuradni olimpijski šport pa je lovljenje rib. Po desetih letih življenja v deželi tisočerih jezer doma kuhajo slovensko-finsko hrano, Lovro Bajc pa kljub vsemu pogreša popoldanske kave in Alpe.

Žiga Mihelčič je priznani fotograf, ki se zadnja leta posveča predvsem fotografiji interierja. Pravi, da je Dubaj popolno tržišče, saj vsi tekmujejo, kdo bo imel lepšo hišo, bar ali restavracijo. V Dubaju živi že 10 let, razlaga pa predvsem o življenju v zadnjem tednu, ko tudi Združene arabske emirate preletavajo droni in rakete. Doslej so prejeli eno vladno opozorilo, naj se čim več zadržujejo v notranjosti stavb in izogibajo oknom, a pripoveduje, da življenje teče naprej, otroci se igrajo v parkih, šejki pa nakupujejo v trgovskih centrih. Pogovor sva posnela v torek, 3. marca popoldan, spominjal se je tudi minulih noči in ženinega strahu, ko je bila v bližini napadenega luksuznega hotela.

Eva Vrtačnik je magistrica akademska oboistka, ki živi in dela v Københavnu na Danskem. Veliko potuje, zato ima kovček vedno pripravljen, svoj prosti in službeni čas pa ne ločuje tako dobro, kot to počnejo Danci. Pravi, da resnično živijo hygge, zelo radi so v naravi in v parkih, tam praznujejo rojstne dneve in celo poroke. Kopajo se v vseh letnih časih, tudi zdaj, ko zmrzuje. Oboistka pripoveduje, kakšno je življenje v prestolnici Danske, kakšen je tempo življenja vrhunske mlade glasbenice in zakaj jo, čeprav je bila tam že petnajstkrat, še vedno navdušujejo Ferski otoki.

Manca Počivavšek Janhar se je leta 2020 preselila v glavno mesto Belgije, v Bruselj, evropski mehurček, v prestolnico evropske politike. Pravi, da je mesto zelo ambiciozno, velik izziv so dolgi delavniki, ki se zavlečejo v službene dogodke in večerje. Njeno delo je spremljanje evropskih politik in predlogov, zaposlena je v združenju Bundesverband für Öffentliche Dienstleistungen, ki predstavlja nemške javne službe. Zasebno pa spremlja tudi različne pobude, pravi, da je ponosna na državljansko pobudo My Voice My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav. Pripoveduje o življenju v občini Saint-Gilles in poudarja, da je nakup stanovanja ugodnejši kot denimo v Ljubljani, so pa višji stroški hrane, ki je manj kakovostna. To zlasti opaža pri okusu korenja.

Simona Vrečko je po potovanju po Nikaragvi z možem tam želela kupiti hiško, za čas, ko se bo življenje umirilo ali po upokojitvi. Na koncu sta kupila hostel, ki ga vodita že tretje leto, počitnice so postale posel. Hostel Mano a Mano v vasici Las Penitas je Simonin dom oziroma služba v času visoke sezone. Pravi, da so Nikaragovci zelo topli, čustveni in občutljivi ljudje, nič ne gre z ukazovanjem ali na silo. Vsakič, ko se vrne v Slovenijo pa jo prosijo, naj jim prinese sladko prestižno dobrino: čokolado.

Saša Šušteršič je akademska slikarka, ki je leta 2017 pustila poučevanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in se preselila na otok Réunion. Pred tem si je dopisovala z bodočim možem, Francozom, ki ga je prvič videla na letališču. Spremljal je njena slikarska dela in želel kupiti njeno sliko. Iz ponosa in slovenske trme se je upirala, a sprejela, da ji v zameno za likovno delo kupi letalsko karto. Zaljubila sta se in se pol leta pozneje poročila. Slovenka pripoveduje o življenju na zahodnem delu otoka, o aktivnem vulkanu, umetnosti in odraščanju triletne hčerke.

Neva Lepenik z družino živi v Keniji, ob plaži Diani ob Indijskem oceanu. Leta 2000 je s prijateljem, danes možem Romanom Biondičem, z enosmerno letalsko vozovnico in 10.000 dolarji v žepu odpotovala v Kenijo. Z načrtom: odpreti enega prvih kulturnih kampov in turistom omogočiti vpogled v masajsko kulturo. Pred tem je na potovanju namreč spoznala “očeta” Masaja, ki jo je povabil domov in ohrabril, da odpre kamp. V hribih Loita sta nato Slovenca postavila Maji Moto Eco Camp, s podjetjem Eyes On Africa pa organizirata tudi večdnevne safarije. Gostja govori o tem, zakaj po petindvajsetih letih več ne opazuje levov, temveč ptice v ozadju, zakaj izbere govejo juho pred sicer ljubim karijem in kako doma mešajo tri jezike.

Petra Peršolja je pianistka, ki je doktorirala na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, danes pa s hčerko in možem, doktorjem fizike, živi in dela v San Diegu. Ko so ji ponudili delo v akademski in klasični koncertni sferi, je spoznala, da je dolg in naporen urnik nezdružljiv z življenjem mlade mame. Če bi se odločila za nastope klasične glasbe, bi bila na poti približno 38 tednov na leto, igrala pa bi zgolj dva programa letno. Mož Fernando jo je spodbujal, naj poskusi z nastopi v zabavni industriji. Poskusila je. Danes nastopa tudi večkrat tedensko, pravi, da razkošnih dogodkov, prireditev in porok v Kaliforniji nikoli ne zmanjka. Doma so trojezični, prvi jezik gospodinjstva pa je španščina!<p>Foto: Jack Ma</p>

Luka Cvetko že pet let živi v Srbiji, študira zvočne umetnosti na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu in je mednarodno nagrajeni snemalec in oblikovalec zvoka. Pravi, da smo iz ameriške filmske produkcije vajeni bogate zvočne izkušnje, marsikoga pa bi presenetilo, da je veliko teh zvokov, celo dialogov, posnetih pozneje v studiu. Oblikovalec zvoka opisuje zvoke srbske prestolnice, presenetilo ga je, da iz višjih nadstropij nebotičnikov odmeva zvok tropskih ptic. Razlog je preprost: domače ptice odvrniti od zaletavanja v steklene stolpnice. Komentira tudi minulo protestno leto in trenutno družbeno-politično razpoloženje v Srbiji. <p>Foto: Anja Simić</p> <p>Zapiski: </p> <ul> <li>Zvočna mapa Beograda: <a href="https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://web.archive.org/web/20250411000636/http://www.zvucnamapabeograda.rs/&source=gmail&ust=1768544803204000&usg=AOvVaw3kzMJzWtn1iAXRiZ3tqLiE">https://web.archive.org/web/<wbr />20250411000636/http://www.<wbr />zvucnamapabeograda.rs/</a></li> <li>Dokumentarec o političnem gibanju: <a href="https://www.youtube.com/watch?v=h3t4EiRYzHM" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3Dh3t4EiRYzHM&source=gmail&ust=1768544803208000&usg=AOvVaw0YGMS5KM-Vjkcs6RqWlpyF">https://www.youtube.com/watch?<wbr />v=h3t4EiRYzHM</a></li> <li>Primer prelivanja političnega v umetnost: Projekt Zvučni štit. <a href="https://www.youtube.com/watch?v=kFLHIL5_-7w" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/watch?v%3DkFLHIL5_-7w&source=gmail&ust=1768544803208000&usg=AOvVaw1--kCLJb_Hg7Hyfl76eMpt">https://www.youtube.com/watch?<wbr />v=kFLHIL5_-7w </a></li> <li>Posnetki celotnih “kompozicij” so na voljo na: <a href="https://www.youtube.com/@damjanjovicin" target="_blank" rel="noopener" data-saferedirecturl="https://www.google.com/url?q=https://www.youtube.com/@damjanjovicin&source=gmail&ust=1768544803208000&usg=AOvVaw3j4oG1uIK5GDO74Neb9dFU">https://www.youtube.com/@<wbr />damjanjovicin</a></li> </ul>

Nika Smiljanič se je pred šestimi leti kot študentka preselila v Anglijo, zdaj je psihoterapevtka v multikulturnem Birminghamu. Dela s klienti, ki imajo postravmatsko stresno motnjo, z vojnimi priseljenci in s samomorilnimi posamezniki. Poudarja, da lahko že en sam pogovor spreobrne človeka, da si ne vzame življenja. Govori tudi o prostem času in življenjskem standardu v drugem največjem angleškem mestu. Cene stanovanj so v večjih mestih astronomske, so pa cene živil v trgovinah nižje kot v Sloveniji.

Žiga Magjar je pred sedmimi leti svoj dom našel v zelenem nemškem mestu Bremen. Zaposlen je v organizaciji Natur Kultur, soustvarja mladinske projekte, mentorira prostovoljce ter organizira mladinske izmenjave in treninge. Medkulturnega razumevanja in sprejemanja se učijo prek teatra, z igro vlog, pogovori in delavnicami. Eden od projektov je tudi Make Music, Not War. Mladi iz držav, ki so sicer v konfliktu, denimo iz Izraela in Palestine, Ukrajine in Rusije, Grčije in Cipra, skupaj ustvarjajo glasbo za mir. V službi, v hiši organizacije, Žiga Magjar občasno skuha tudi kaj slovenskega, pravi, da je Slovenija zdaj njegov drugi dom. Pogreša družino in prijatelje, a so sodelavci postali njegova razširjena družina.

Matjaž Černila je upokojeni naravoslovec, ki je želel preostanek življenja preživeti nekje na toplem, po možnosti v državi z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Pred desetimi leti si še ni predstavljal, da bo živel v vasi Mangily, se poročil z domačinko iz ribiškega plemena Vezo in posvojil dva majhna otroka, ki ju je že prej posvojila tudi ona: “Za otroka sem papa, onadva sta moja otroka. Ali sta biološka ali ne, zame nima nobenega pomena, za ženo pa sploh ne.” Koncept družine je na Madagaskarju drugačen, kakor ga poznamo zahodnjaki, prav tako način življenja. Malgaši živijo za tukaj in zdaj, za danes. Za pripravo hrane raje izberejo kurišče kot plinski gorilnik, ne ukvarjajo se s politiko, temveč drug z drugim.

Lara Železnik s partnerjem Gašperjem Koscem in argentinsko dogo Elo živi v ribiškem in surferskem mestu Tofino v Kanadi, na otoku Vancouver. V mestecu ni semaforjev, pozimi ima manj kot 3000 prebivalcev, s turisti pa poleti ta številka naraste na približno 30.000. Obiskovalci prihajajo deskat na vodi, opazovat orke in deževni gozd, zelo blizu so tudi črni medvedi in pume, ki kdaj zaidejo celo v mesto. Dom sta Slovenca našla na 13-metrski ladji. Poleg poznavanja tokov in vetrov Pacifika je velik izziv pranje perila, saj se morata za to odpraviti v mestno pralnico. Prednosti pa so izleti, nekaj ur plovbe stran lahko najdeta “zasebne” naravne vroče vrelce.

Finančni matematik Andrej Maršič se je po selitvah po Evropi s partnerico preselil v Prago in tam zaradi izbruha koronavirusa tudi ostal. Ustvarila sta si družino, vendar nista prepričana, da bo Češka tudi v prihodnosti njihov dom. Nanj tudi službeno ni vezan, zaposlen je v mednarodni korporaciji, ukvarja se z umetno inteligenco in najnovejšo tehnologijo. Nad njo je navdušen in je prepričan, da nam bo v pomoč, opaža pa tudi slabe strani bliskovitega tehnološkega razvoja.<figure class="mceNonEditable c-figure-left" data-type="rtv-quotes"> <blockquote> <p>“Začeli smo outsourcati razum … Ko imamo kakšno težko vprašanje, je pogosto najlažje vprašati umetno inteligenco, ChatGPT. O težavah ne premislimo več sami, temveč vprašamo nekoga drugega. Bojim se, kam nas bo pripeljala ta lenoba …”</p> <footer>Andrej Maršič</footer></blockquote> </figure> <div class="yj6qo"> </div> <div class="adL"> </div>

Aleš Berlot se je pred šestnajstimi leti s partnerko Urško preselil v Avstralijo, kjer sta si ustvarila družino. Zdaj živijo v mestu Margaret River, v hiši, obdani z gozdom. Sosedu lisice kradejo kokoši, njim pa so poleti kenguruji posmukali vse liste z jablan in hrušk. Aleš Berlot je po stroki strojnik, ki je znanje iz ladjedelništva uporabil v gradnji, postavil hišo za družino in še eno za oddajanje turistom. Prosti čas preživljajo na plaži, Jeseničan igra hokej na rolerjih in zelo pogreša gore. Ko so skupaj, govorijo slovensko in enkrat na teden gledajo slovenske filme. Dogodku seveda rečejo: movie night!

Borut Rubinić je ornitolog in oče treh otrok, ki trenutno večino časa živi in dela v Savdski Arabiji. Zaposlen je v Kraljevi komisiji za zgodovinsko mesto Al-'Ula. Pravi, da imajo Arabci toliko izrazov za puščavo kot eskimi za sneg in da je biotsko presenetljivo raznovrstna. Strokovnjak za ptiče pripoveduje tudi o odnosu Savdijcev do tujcev in žensk. Pravi, da še nikoli ni videl obraza svojih desetih sodelavk, s katerimi redno sodeluje.

Ana Sneeringer je priznana sodobna umetnica, ki je svoj likovni talent odkrila skoraj po naključju. Živela je v Sloveniji, Jordaniji, Franciji, Rusiji, Dominikanski republiki, na Nizozemskem, in v Indiji, z družino pa se je zdaj ustalila v Alabami v ZDA. Povsod se je vključevala v organizacije, ki so povezovale ženske, tudi zato imajo njene ženske figure na licu naslikan krog, ki simbolizira skupnost, povezanost. Pripoveduje o umetniški sceni v domačem mestu Montgomery, o življenju v zvezni državi, kjer je splav prepovedan, pa tudi o šolskem sistemu in strahu, da bi v šoli prišlo do strelskega napada.

Nastja Rajar se je s partnerjem Rokom in s psičko Šnofko po petih letih življenja v avtodomu in potovanja po svetu ustalila na Švedskem. Kupila sta hišo v gozdu, ki jo sama prenavljata. Občudujeta naravo in divjino, na sprehodu srečujeta lose z mladiči, najbližje mestece pa je od njunega doma oddaljeno približno eno uro vožnje. Pred stalno selitvijo na sever sta doživela in preživela tudi švedsko zimo, ki ju je navdušila.

Rok Capuder ima poklicno deformacijo, saj ob ogledu serij in filmov scene vidi kot skupek stiropora in vezanih plošč. Ima kanadsko državljanjstvo, pred kratkim je odprl svojo podjetje in gradi kulise za filmsko industrijo. Za nov film Frankenstein (2025) so prizorišča postavljali kar enajst mesecev, sodeloval je tudi pri filmu Črni telefon 2 (Black Phone 2) in pred leti pri seriji Star Trek. Pravi, da bi stanovanje iz legendarne serije Prijatelji (Friends) postavili v nekaj dneh.

Špela Rapoša ni bila sprejeta na želeni študij v Sloveniji, zato se je pri osemnajstih letih odločila, da gre delat na Škotsko. Tam je bil najprej zaposlena v hotelih in pubih, se zaljubila, doštudirala, zaposlila in ostala. Danes, 21 let pozneje, s svojim partnerjem in mački živi v mestu Kilsyth in je vodja projektov v agenciji Škotske vlade za krožno gospodarstvo in trajnost, Zero Waste Scotland. Tudi njej ni neznana ekološka tesnoba, a se ji zoperstavlja z jogo in ledeno terapijo.

Kolo, oprtano s 40 kg opreme, približno 15 evrov na dan na osebo in želja po odkrivanju sveta: to je dovolj za pot od Argentine do Aljaske, torej od juga do severa Amerike. Barbara Marčič in Anja Antolič sta hispanistki, ki bosta s kolesi prevozili 33.000 kilometrov poti, po makadamu, džungli, cesti smrti, vzpetinah in prelazih. Na polovici poti delita svoje zanimive popotniške zgodbe, oglašata se iz hribovite Gvatemale.<p><em>13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na <strong>Avdiofestival</strong> v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na <a href="https://www.avdiofestival.si/program">POVEZAVI</a>.</em></p>

Študijske in praktične izkušnje je nekdaj zlati maturant Marko Dimač nabiral po številnih evropskih državah. Ustalil pa se je v Angliji, v Nottinghamu, kjer živi slabo desetletje. Diplomirani mediator jezikov in kultur je sprva pomagal beguncem pri integraciji. Po opravljenem izobraževanju o delavskem pravu je zdaj sindikalist v angleškem zdravstvenem sistemu. V času Jeremyja Corbyna se je včlanil tudi v laburistično stranko, zdaj pa ni več član. Rad poudari in to podkrepi tudi s primeri, da trava drugje ni nujno bolj zelena kot doma.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p> <p><em>13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na <strong>Avdiofestival</strong> v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na <a href="https://www.avdiofestival.si/program">POVEZAVI</a>.</em></p>

Čeprav je študirala turizem, si ni mislila, da bo v tej panogi tudi zares delala. Skupine turistov vodi po Turčiji. Ker pa je tam spoznala partnerja, Romana Dolanay že sedem let živi v Antaliji. Jezika se je naučila tudi med gledanjem turških telenovel. Izpostavlja gostoljubnost Turkov, njihovo izjemno bogato zgodovino in stalen razvoj, ki vključuje tudi turistični sektor. Eno najbolj obiskanih destinacij na svetu obiskujejo zaradi presajanja las, zobozdravstvenih storitev ter celo dolgotrajnega in bolečega pridobivanja nekaj centimetrov višine.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Na začetku študija je Maruška Šibila izdala pesniški prvenec Mrak ob enajstih zvečer. Enajst let zdaj živi v Švici, kjer dela v kadrovski službi mednarodno vse bolj uveljavljenega proizvajalca športne opreme, predvsem tekaške obutve. Strastna popotnica si v mlajših letih takega scenarija ni niti predstavljala. Toda zgodilo se je, kakor številnim, življenje. Na študijski izmenjavi na Danskem je spoznala partnerja. Živi v mestu Olten, do Züricha, kjer dela, ima pol ure vožnje z vlakom. Priznava, da ni ravno zgledna ambasadorka oziroma promotorka švicarskega načina življenja. Ob svojih vrednostnih merilih se je le stežka ustalila. Tudi zato pogosto pobegne v gore, predvsem pa nadaljuje odkrivanje sveta.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Ker ne izhaja iz vinarske družine, pridelava vina pa je njena strast, je Neža Skrt znanje intenzivno nabirala po svetu. To je storila tako, da je bila v enem letu prisotna tudi na dveh trgatvah. Zato se je ustavila v Čilu, Argentini, na Novi Zelandiji in seveda v Evropi. Ustalila pa se je na severu Španije, kjer je glavna enologinja in vodja ene od kleti v pokrajini La Rioja.<p><strong>Zapiski: </strong></p> <ul> <li><a href="https://www.ovinu.si/author?id=NSK">kolumne o vinu.</a></li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Po končani srednji ekonomski šoli se je pridružila očetu na jadranju okoli sveta. Poletela je v Avstralijo in začela avanturo, ki je vsega skupaj trajala dobrih dvanajst let. Toliko časa je živela na morju po vsem svetu. Svojo samostojno zgodbo je začela pisati na Karibih, veliko časa je preživela v Francoski Polineziji, nekje vmes spoznala partnerja, s katerim sta se zdaj v pričakovanju naraščaja ustalila v Franciji, v mestu Valence, približno uro vožnje južno od Lyona. Njuno življenje je večinoma teklo počasi, nikakor pa ne more pozabiti tistih preizkušenj, ko jo je bilo resnično strah. <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Na vse bolj vročem severu živi Mladen Zagorac. V Helsinkih so namreč to poletje imeli rekordno število dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija. Kakovost življenja pa vseeno ostaja na visoki ravni. V glavnem mestu v zadnjih dvanajstih mesecih ni bilo nobene smrtne žrtve v prometu. Mladen avtomobila nima, četudi dela v podjetju, ki izdeluje programsko opremo; v vozila jo vgrajujejo različni proizvajalci. V prostem času pa veliko teče, je resen rekreativni utramaratonec. Tekel je že čez Islandijo, po Ferskih otokih, Grenlandiji, Švedski, Škotski. V 28 dneh je pretekel 1700 kilometrov od Helsinkov do Nordkappa.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://elevendegrees.fi/">knjiga Eleven Degrees</a>.</li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Pred dvajsetimi leti se je Kostja Polc s partnerico odpravil na študijsko izmenjavo na Portugalsko. Pet let pozneje je opustil kariero finančnega analitika v Sloveniji in se preselil tja. Občutek svobode ga pri življenjskem slogu na obali Atlantika najbolj privlači. V vasi Praia de Areia Branca, približno 70 kilometrov vožnje iz Lizbone, ima šolo deskanja na vodi. Goste s kombijem prepelje na privlačne in za deskanje različno zahtevne lokacije, medtem ko bivajo tudi v turističnih namestitvah njegove sestre, ki se je pred leti preselila na Portugalsko. Življenje si je organiziral tako, da je večino časa nasmejan in navzoč pri odraščanju otrok. Po osmih letih je te dni spet obiskal Slovenijo in tako sva se srečala v Kranjski Gori.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <a href="mailto:[email protected]"><em>[email protected]</em></a></p>

Trenersko pot je po končani igralski karieri začela v Nemčiji, a je pogrešala sonce, pesek, zrak. Anja Prislan se je tako preselila v Dominikansko republiko, kjer čas teče nekoliko drugače. Tenis v tej karibski državi resda nima takšne vloge kot bejzbol, marsikomu pa predstavlja potencialno možnost za boljše življenje. V njeni teniški šoli priložnost dobivajo tudi otroci iz revnejših družin, nekateri celo iz sosednjega Haitija. Pred meseci se je v Punta Cani, kjer živi, srečala s Carlosom Alcarazom.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p>

Na Novi Zelandiji je pristal z zadnjim letalom pred zaprtjem države zaradi koronavirusa. Morda ne čisto zadnjim, vsekakor pa je bil njegov let med zadnjimi. Ko so bili še v zraku, so namreč uradno omejili vstop v državo. Urh Vodopivec je bil na tistem letu pred petimi leti eden redkih tujcev. Večinoma so se namreč domačini vračali domov. Po neobičajni proceduralni dobrodošlici si je sčasoma našel delo kot obiralec kivijev. Pozneje si je še nekajkrat podaljšal bivanje, se zaposlil v izposojevalnici avtomobilov, zdaj pa je tik pred tem, da pridobi stalno prebivališče in tudi s tem povezane pravice. Domov se mu še ne mudi.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p>

Šla je skozi izčrpavajočo ločitev, se drugič poročila, zatem pa se ji je v kratkem obdobju svet postavil na glavo. Zaradi hude poškodbe kolena je bila prisiljena končati kariero učiteljice smučanja. Med okrevanjem je izvedela, da ima raka na dojki. Kmalu zatem je prestala še operacijo črevesja. Obenem pa je njen mož dobil diagnozo: Parkinsonova bolezen.<p>Njena gorenjska trma in privzgojen odnos do življenja sta jo gnala prek obupa. Da bi se čustveno in telesno sestavila, se je odpravila na 4000 kilometrov dolgo kolesarjenje od jezera Tahoe v Kaliforniji, kjer živi, do La Ventane na mehiški obali, kjer imajo družinsko počitniško hiško. Kolesarila je pri temperaturah pod ničlo in pri 40 stopinjah, po makadamu nacionalnih parkov in po asfaltu tik ob prehitrih priklopnikih, spotoma pa premagala blizu 50.000 metrov višine.</p> <p><em>"Vožnja po samotni cesti, kjer mi ni bilo treba paziti na promet ali kar koli drugega, je omogočala, da so mi glavo polnile misli in spomini. Spominjala sem se. Predelovala. Odstranjevala bolečine iz preteklosti. Premikanje naprej po cesti je bilo moja odrešitev."</em></p> <p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.alenkavrecek.com/video">osebna spletna stran</a>,</li> <li><a href="https://www.mladinska-knjiga.si/knjige/stvarna-literatura/naj-se-vrti">knjiga Naj se vrti</a>,</li> <li><a href="https://www.instagram.com/mother_len">Alenka Vreček na Instagramu</a>.</li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p>

V Ljubljani je študiral elektrotehniko in prejemal številna priznanja, v Münchnu magistriral, na prestižni tehnični univerzi v Zürichu pa doktoriral. Pri tridesetih ima v Švici svoje podjetje, ki se ukvarja z blockchainoim; to ga je zanimalo že v obdobju študija. Zasebnega in službenega časa nima jasno razmejenega. To, da je gospodar svojega časa – priznava, da je celo bolj točen od pregovorno točnih Švicarjev – pa mu pomaga tudi pri vzdrževanju razmerja na daljavo. Partnerica, Makedonka, namreč še vedno živi in deluje v Nemčiji, v katero sta se skupaj odpravila na podiplomski študij. Kje si bosta ustvarila družino, še ne ve. Švica ni samoumeven odgovor, pove.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a></em></p>

Učitelj smučanja živi v mestu Bariloche nedaleč od Čila. Zime so zadnjih nekaj let še vedno radodarne s snegom, zato se v tem času že pripravlja na sprejem prvih gostov na smučišču Cerro Catedral. Po večini so to premožnejši občasni smučarji iz Buenos Airesa, Sao Paula in Ria de Janeira. V Argentini sicer dva od petih prebivalcev živita pod pragom revščine. Razlike so opazne in se v času predsednika Javierja Mileia ne zmanjšujejo. Se je pa nekoliko umirila inflacija na letni ravni.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.facebook.com/marko.znidarsic.2025">Marko Žnidaršič na Facebooku</a>,</li> <li><a href="https://catedralaltapatagonia.com/">smučarsko središče Catedral Alta Patagonia</a>,</li> <li><a href="https://www.reuters.com/world/americas/argentina-inflation-seen-slowing-286-by-year-end-2025-06-05/">Argentina inflation seen slowing to 28.6% by year-end</a>.</li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em><a href="mailto:[email protected]">[email protected]</a><br /><br /><br /></em></p>

Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA je naslov njene diplomske naloge, po kariernem obratu pa zdaj krasoslovka že deset let živi v Združenih državah Amerike. Tja jo je vodila ljubezen. Moža je, kakopak, spoznala v jami. Katarina Kosič Ficco je zaposlena na oddelku za ohranitev naravne dediščine v Virginiji, kjer kot javna uslužbenka skrbi za ohranjanje narave, trudi pa se tudi z ozaveščanjem o pomenu čistega kraškega okolja. Površje Apalačev primerja s Cerkljanskim hribovjem, podzemni svet pa je drugačen. Jame niso tako globoke, so pa tudi izjemno dolge. Pri dostopih poseben izziv pomenijo zasebna zemljišča z napisi, ki bi marsikoga prestrašili in odvrnili od nadaljevanja poti.<p>Zapiski:</p> <ul> <li><a href="https://www.dzrjl.si/wp-content/uploads/2018/03/GP2016-1-pp28-30.pdf">članek Jamarjenje po Združenih državah Amerike</a>,</li> <li><a href="https://dzrjl.si/wp-content/uploads/2024/08/GP_2024_clanek_15.pdf">članek o vzorčenju v jamah v Virginiji</a>,</li> <li><a href="http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/kosic-katarina.pdf">diplomska naloga Hipijevstvo v Jugoslaviji in ZDA</a>,</li> <li><a href="https://www.podomatic.com/podcasts/cavingpodcast/episodes/2024-05-01T00_00_00-07_00">gostovanje v podkastu The Caving</a>.</li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>

Prav dolgo na kopnem ne zdrži, priznava Matjaž Repnik. Potapljaški inštruktor se je nedavno vrnil z Maldivov, kjer je preživel štiri mesece. Resda službeno, pri čemer mu je delo še vedno v užitek. S skupinami turistov je približno po dva tedna preživljal na barki in jih vodil na potope po različnih atraktivnih lokacijah. Nekateri med gosti niso bili najbolje pripravljeni. Dolgčas mu tudi zato ni bilo.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>

Po štirih letih Tomaž Križnar Švedsko vse bolj občuti kot svoj dom. Zasluge gredo družini, krogu prijateljev, ki jih je nekdanji igralec, zdaj pa trener ženske odbojkarske ekipe spoznal ob športu, pa tudi krasni rdeči hiši v idiličnem gozdnem okolju. Prenovo sta s soprogo načrtovala in izvedla sama, delujeta namreč na področju arhitekture. Na svojem posestvu so precej samooskrbni – pridelujejo zelenjavo, ukvarjajo se s čebelarstvom, gostijo pa tudi turiste.<p><strong>Zapiski: </strong></p> <ul> <li><a href="https://astridlindgrensvarld.se/en/">Astrid Lindgrens Värld </a></li> <li><a href="https://www.instagram.com/branntorp_houses">Bränntorp Holiday Houses</a></li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>

V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.<p><strong>Zapiski:</strong></p> <ul> <li><a href="https://www.facebook.com/s.ursa.m">sestra Urša Marinčič na Facebooku</a>,</li> <li><a href="https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/sledi-vecnosti/173250414/174990064">Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič</a>.</li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>

Med delom na brniškem letališču je spoznal, da ga delo z ljudmi, predvsem turisti, veseli, v tem pa je tudi precej dober. Ne da bi iz tega načrtoval kariero, ga je precej ovinkasta pot pripeljala na Filipine. V pisarni v Manili za tuje goste organizira potovanja po jugovzhodni Aziji. Občasno pa se z večjimi skupinami odpravi tudi na teren. V kratkem bo skupino 75 Brazilcev vodil po Tajvanu.<p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>

Ob selitvi na Malto pred dobrima dvema letoma je morala Barbara Lipovšek marsikaj začeti znova. Nič več ni bila pevka ali učiteljica petja. Privajanje na novo okolje so ji olajšali pogovori z drugimi priseljenci s podobnimi izkušnjami. Sčasoma je vzpostavila krog prijateljev. Zgodbe prišlekov pa začela javno objavljati. Kupila je tudi kombi in ga preuredila v prijetno potujočo kavarno. Z družino na Malti najbolj uživajo v mesecih, ko ni pretirane vročine in vedno večjega števila turistov.<p><strong>Povezave: </strong></p> <ul> <li><a href="https://www.facebook.com/profile.php?id=61552586192723">The Expatriates of Malta </a></li> <li><a href="https://www.facebook.com/profile.php?id=61551603732266">Café Connect Malta </a></li> <li><a href="https://timesofmalta.com/article/malta-sets-new-record-tourist-arrivals-first-two-months-2025-mta.1107850">Malta sets new record for tourist arrivals</a></li> </ul> <p>Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na <em>[email protected]</em></p>