Demografija: Finančne spodbude niso dovolj za višjo rodnost

Stopnja rodnosti se je v razvitih državah v zadnjih šestdesetih letih prepolovila – tudi v Sloveniji. Ob podaljševanju življenjske dobe bodo gospodarsko razvite države kmalu trčile ob demografski zid. Starajoče se družbe bodo zaradi nizke rodnosti izgubljale gospodarsko dinamiko, odpornost in dolgoročno tudi vojaško moč. Zagotavljanje denarja za pokojnine in dolgotrajno oskrbo bo postajalo vse težje. Vlade, regije in celo posamezne občine skušajo z različnimi, predvsem finančnimi spodbudami, vplivati na višjo rodnost, a so ukrepi večinoma neuspešni. Analiziramo demografske politike in trende v različnih državah, pod drobnogled postavljamo ekonomske, družbene, socialno-psihološke in individualne razloge, zaradi katerih naravno obnavljanje prebivalstva ni več samoumevno. Kakšne so alternative?<p><strong>Sogovorniki</strong>:</p> <ul> <li><strong>Martina Žnidar&scaron;ič</strong>, Statistični urad RS</li> <li><strong>Diego Ramiro Farinas</strong>, In&scaron;titut za demografijo v Madridu</li> <li><strong>Marin Strmota</strong>, demograf in nekdanji državni sekretar v hrva&scaron;ki vladi</li> <li><strong>Janez Malačič</strong>, profesor demografije</li> <li><strong>Shuihui Zhang</strong>, profesor sociologije v &Scaron;anghaju</li> </ul> <p><a href="https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175142037">Demografija, 2. del: V Sloveniji se rojeva vse manj otrok, a obstajajo izjeme&nbsp;</a></p>